Vstopil v s svečami osvetljeno sem sobano,
v njej je truplo, z jokajočimi obdano.
Na oltarju sedaj tam mirno leži
ali je mrtva ali večni spanec spi?

Po sobani sliši se odmev njih jadikovanja.
''Utihnite, da reva lahko sladko sanja!
Sanja o boljšem jutri, lepšem svetu,
ni več sužnja posvetnemu trepetu.''

Prišli smo iz sanj in vrnemo se vanje,
naj bo to resnica ali prazne marnje.
Smrt nas ponese v drugo dimenzijo,
vprašajte njih, ki večni sen spijo.

Ko čujejo to gostje, od groze omedlijo,
takrat pa ''duše mrtvih'' spregovorijo:
''Človek pridruži se njej, ki zdaj spi,
vidiš, da v svetu tem prostora zate ni!''