Vse rastline rastejo kvišku,
pod nebo se vzpenjajo.
Le zakaj, ljubi moj brat,
pogled upiraš v tla?

Vse rastline rastejo kvišku,
za soncem se obračajo.
Le zakaj, sestrica,
ne vidiš dobrih ljudi?

Vse rastline rastejo kvišku,
veter jim liste hladi.
Le zakaj, ljubi moj brat,
v nezmernosti utapljaš skrbi?

Vse rastline rastejo kvišku,
vse zadovoljne z velikostjo, obliko.
Le zakaj, sestrica,
za videz, želje, preteklost živiš?

Vse rastline rastejo kvišku
in že zarana cvetove odpro.
Ti pa, človek, zamero gojiš,
z njo se prebujaš, hitiš in zboliš.

Vse rastline rastejo kvišku,
druga drugo podpirajo.
Ti pa, človek, žalost vesolja,
vse bi spridil in uničil.

Vse rastline rastejo kvišku,
one vedo, od kod jim moč.
Človek naj ljubi, dobremu služi
in v vsem bo odkrival Boga.