Želela dar življenja sem spoznati,
skupaj z materjo Zemljo stanovati,
pa paket darilni sem preveč zavila,
da lahko bi v tem življenje ga odvila.

Darilo življenja v nevednost sem oblekla,
v karton iz strahu in bolečine ga zavila,
pentljo iz obupa naj nadela,
in v temno sem skrivnost ga skrila.

V palačo iz marmorja postavila,
s tančico iz čipk in svile ga pokrila,
v steklen akvarij z biseri skrila
in v vsem sijaju nanj pozabila.

Prijatelji moji v tančico zaviti,
na njej je sovražnikov napis opaziti,
vsi se zdijo mi enako skriti,
res ne znam v njih prijateljev odkriti.

Ana nuša