Če bi lahko,
bi te vsako jutro zbujal s kavico in blagoslovom
in opeval vse počez, ker obstajaš,
prišel bi k tebi vsak večer in ti zapel uspavanko
ter povedal najlepšo pravljico za mirne sanje.

Če bi lahko,
bi bil pozimi plašč zate,
ki bi te ovijal in šepetal tople besede,
pomladi pa bi zate postal dišeči cvet,
poln medu in vonja po lepoti.

Če bi lahko,
bi šel vsako poletje s tabo na počitnice
in ti v senci prebiral najlepše knjige,
na jesen pa bi ti natrgal vse sladke sadeže,
da bi te oskrbel za nerodovitne in grenke noči.

Če bi lahko,
bi ti odvzel vse križe in preprečil bolezni
in ti kot reka naplavljal veselje in zdravje,
pripeljal bi ti najbolj ljubljene in pogrešane,
da bi preganjali tvojo samoto in strah.

Če bi lahko,
bi ti posredoval vsa vedenja in vsa spoznanja,
prinesel bi ti darove umetnosti in duhovnosti
in ti v zlati skrinjici podaril Boga,
ki bi te varoval in ti polnil življenje.
Če bi lahko!

Žal vsega tega ne zmorem!
Lahko pa te nežno objamem in poljubim,
lahko pa ti odpustim in ti pomagam,
lahko zaupam vate in verjamem v tvojo ljubezen.
To bo moje poslanstvo in moj poklic zate!

Pavle Jakob; vir: Naša družina

Danijela Premzl