Odšel si na poletno noč in vzela te je tema.
Sama sem zdaj in prazna je tvoja postelja.
Na njivi za hišo ni več pšenice,
ostanke zrnja še iščejo glasne ptice.

Še lune ni več to noč,
le krajec visoko na nebu.
Vse mirno in tiho, zrem v cestni obroč
in sanjam o morskem galebu.

Čutim vonj morskih trav,
tu, doma, sredi širnih planjav.
Slišim šum in valovanje morja,
čutim nežno bitje srca.

Poletje je, čas za veselje in radosti,
čas za druženje in tisoče drobnih sladkosti,
čas za igro srca,
čas za naju, za dva, ki sta osamljena.

Jeanne