Le kdo bi ne želel ga videti, spoznati,
naužit bregov, lepot Ljubljanice se hkrati,
morda celo da vidi Urško v lice,
lepe v pesmi, lepe kakor rajska pticea

A lepot stotero mi pogled le podari,
zmaj speč, palače, grad v soncu ves žari,
le Urška kot da več v Ljubljanici ne biva,
a legenda še živi, morda povodni mož jo skriva.

Če ljadjic, čolnov gostila reka tisoče pred leti,
le ducat in nekaj plove ji sedaj po reki,
barčice gostišča, ponuje se pijača, spet jedača,
pot po reki res prijetna, čeprav po soldih vpraša.

Lenobno kot martinčki se sonči mladež,
med njimi Urške ni, v pesmi je najlepši sadež,
pa kaj iskal bi jo, morda se spremenila,
postala grajska ptica, poletela je, ima zdaj krila.

Naj živi v pesmi, čeprav očem,
je za vedno skrita nam ljudem,
a Uršk mladenk ljubljanskih se smehlja,
da srček spet skrivnostno zaigra....

jože.k