Senca dvoma in nemir
strah, zavist in prepir
samota, žalost in skrbi
bolečina tebe si lasti.

Zdaj že vsega je dovolj
želiš predati se ali boj
a tudi v tem rešitve ni
nekaj v tebi se prebudi.

Naenkrat odpre se nebo
zlate niti spustijo se na zemljo
v zraku omamne dišave
veter ponese melodijo v daljave.

Travniki vsi so zeleni
s cvetlicami okrašeni
drevesa vsa pokončno stojijo
ptice svobodno zdaj letijo.

Zazvonijo nebeški zvonovi
te kristalne kapljice v vodi
reka mirno teče svojo pot
zlita v morje, v nebeški vhod.

So to le sanje, iluzija
moja večna domišljija
ali odprlo se je srce
zate, zame in za vse.

Podajmo končno si dlani
naj ljubezen valovi
iz mene, vate, v širni svet
da v večno ljubezen bo odet.