Spomini so kot žarek upanja,
nekaj kar žene naprej,
iz preteklosti v sedanjost,
v prihodnost.

Nekatere pokriva navidezna plesen,
takšna, ki odbija, jemlje moči,
neprijetni spomini,
odbijajoči.

Nad nekaterimi je pajčevina,
ki jih kot meglica zakriva,
skrivnostno vabljiva,
vabi da jo odstranimo.

Nad nekaterimi spomini pa sveti,
nam kaže pot naprej,
da moči kot kaži pot,
nam je žarek upanja v jutri.