Tebi pesmi, ki sem te nosila..
da bi te izlila..
Tebi z rožnatimi oblaki,
in sončnimi sprehodi po jutranji trati..
Tebi pišem, vrni se nazaj..
žalostna, ker sem te izgubila.
Priklicati več Te ne znam..

Nosila zgodbe si ljudi,
in sivih daljav..
zadušenih luči
in srčnih planjav.
Po modrih korakih
plavih cvetic
iskala si zelenih gredic..

Potem si nedokončana zbežala
v svetovja vrstic..
in iz duše pribezala
iskrenih solzic.

Nekje globoko, še vedno si tu,
neizpeta me žreš prav na dnu..
Ko nekoč spet zaboliš..
se morda, zgodiš.