Zakaj meglijo spomini se na čas ki je za nami,
ko človek ob človeku ni čutil se v osami,
živel v skromni kolibi pokriti s slamo,
otrok šestero imelo radih svojo mamo.

Na poljih takrat s traktorji še niso orali, rohneli,
kljub vsemu polne kašče na jesen so imeli,
a ducat morda še več delavnih je otrok,
s starši dokazovalo kaj je v slogi moč...

So tisti časi mimo, nam življenja nit je daljša
ko nam televizor, včasih internet dan krajša,
a ljubezen, otroci statusni simbol so zdaj,
smo vsi se spremenili v ljubezni,
je kriv le čas zdaj in zakaj?