Nihče ne seje osata,
nihče ga ne mara,
on pa kar vztraja.

Nepreviden dotik
izvabi ti krik,
ko zaboli in skeli.

Ena sama korenina
je močna, odločna,
kot sveder mogočna.

A ljudje ne vedo,
da jim je v pomoč,
da rahlja jim zemljo.

Ni ljub ti človeški osat,
ki rad pove v obraz,
da prav ne ravnaš.

Da bi se prepoznal,
se ne precenjeval,
nikogar več zaničeval.