Oblak na nebu daj povej,
kaj v sebi nosiš, trosiš,
da zakrivaš sončne žarke,
spet so hladni dnevi, trate.

Morda Gregorijevo te moti,
nič nam snega več ne trosi,
saj veš ptičja svatba spev,
najlepši iz narave je odmev.

Potoki reke kot da so dobile krila,
ravnice polja so povsod prekrila,
morda bregove rada da bi pomila,
a mulj, odpadlih vej so odložila.

Le megla dež, povsod le sivina,
bo sneg, zima repom miga, kima?
Naj le pada saj hitro bo skopnelo,
toplo sonce z žarki ga bo zmlelo...