Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Prispeval/a: žblj dne
ponedeljek, 1. november 2010 @ 10:55 CET
Brez trpljenja, ni pisanja, ki razveseli trpeče.
Brez umiranja, ni pisanja, katero oživi polmrtve.
Brez tega trpljenja, ni neprimerljive radosti, ko vidiš, da se solzni nasmehnejo in bolni okrepijo.
Prispeval/a: žblj dne
ponedeljek, 1. november 2010 @ 11:01 CET
V školjki tvojega bitja,
v tišini,
se svetlikam –
biser, ki je večji od školjke in morja.
Kadar Me iščeš,
se moraš potopiti v morje,
se dotakniti dna,
najti školjko.
Prispeval/a: Louise dne
sreda, 3. november 2010 @ 09:27 CET
Kratka pesem, a toliko pove. Življenje je pač takšno, da nam ne prizanaša. A tudi žalost je kvalitetno čustvo.
Všeč mi je, da jo je uredništvo dalo za pesem tedna. Čestitam!
Lep pozdrav! Louise
Prispeval/a: jože.k dne
sreda, 3. november 2010 @ 14:55 CET
Lepa kratka pesem, veliko pove, čeprav je pravo nasprotje od
mojih, ki so veliko daljše.Na nek način smo, kot sem nekoč nekje
bral na vlaku, potujemo.Nekateri vstopijo prej, spet drugi
kasneje, enako je z našimi končnimi postajami.Toda kot
sopotniki na tej vožnji stkemo vezi.Včasih so le bežne, drugič
globoke, lepe, pristne, ki pa jo nenadejana postaja ene ali druge
osebe pretrga.
Čestitam !
Prispeval/a: jože.k dne
sreda, 3. november 2010 @ 21:03 CET
Ta namišljeni vlak življenja s postajami ko sedemo vanji in
postajami, ki so naš cilj ni za nikogar ki misli, da se bo peljal od
začetka do konca; vstopamo na vmesnih postajah in izstopmo
nepričakovano kar velja za vsakega od nas.Vsaka ljubezen ima
žalosten konec tako kot prijateljstvo, saj sopotnik ali sopotnica
oditeta prej, brez slovesa, kar za seboj pušča bolečino, kot sem
jo občutil v pesmi tedna.To sem želel dodati.
NE ZAMUDITE
Nadia
Prispeval/a: kanika59 dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 07:11 CET
O, kako takrat boli,
ko ostanemo sami,
takrat še sonce ugasne
in ni več sijaja lune.
lp, fp
Nadia
Prispeval/a: žblj dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 10:55 CET
Brez trpljenja, ni pisanja, ki razveseli trpeče.
Brez umiranja, ni pisanja, katero oživi polmrtve.
Brez tega trpljenja, ni neprimerljive radosti, ko vidiš, da se solzni nasmehnejo in bolni okrepijo.
108x108
knjiga 35/52
Nadia
Prispeval/a: žblj dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 11:01 CET
V školjki tvojega bitja,
v tišini,
se svetlikam –
biser, ki je večji od školjke in morja.
Kadar Me iščeš,
se moraš potopiti v morje,
se dotakniti dna,
najti školjko.
108x108
knjiga 32/92
Nadia
Prispeval/a: žblj dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 11:03 CET
Oh, kaj je - ali Me zopet ni?
A kaj si ti?!
108x108
knjiga 34/106
Nadia
Prispeval/a: žblj dne ponedeljek, 1. november 2010 @ 11:05 CET
Nauči se radostiti radosti
ne glede na to, čigava je.
Ko se je razveseliš, je tvoja.
108x108
knjiga 32/91
Nadia
Prispeval/a: Louise dne sreda, 3. november 2010 @ 09:27 CET
Všeč mi je, da jo je uredništvo dalo za pesem tedna. Čestitam!
Lep pozdrav! Louise
Nadia
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 3. november 2010 @ 14:55 CET
mojih, ki so veliko daljše.Na nek način smo, kot sem nekoč nekje
bral na vlaku, potujemo.Nekateri vstopijo prej, spet drugi
kasneje, enako je z našimi končnimi postajami.Toda kot
sopotniki na tej vožnji stkemo vezi.Včasih so le bežne, drugič
globoke, lepe, pristne, ki pa jo nenadejana postaja ene ali druge
osebe pretrga.
Čestitam !
jože.k
Nadia
Prispeval/a: Nan dne sreda, 3. november 2010 @ 15:34 CET
Nadia
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 3. november 2010 @ 21:03 CET
postajami, ki so naš cilj ni za nikogar ki misli, da se bo peljal od
začetka do konca; vstopamo na vmesnih postajah in izstopmo
nepričakovano kar velja za vsakega od nas.Vsaka ljubezen ima
žalosten konec tako kot prijateljstvo, saj sopotnik ali sopotnica
oditeta prej, brez slovesa, kar za seboj pušča bolečino, kot sem
jo občutil v pesmi tedna.To sem želel dodati.
jože.k