Je nekoč prišel na obisk v vas pomemben mož,
vsi pripravljajo, tam je tepih, nasuli svežih bodo rož,
otrok kar ducat bo zapelo, godba že se pripravlja,
je vsega spoštovanja vreden, žal slabega že zdravja.

Napočil sončen dan je, ljudje iz oklice v vas hitijo,
še orožnike in stražo za vsak slučaj tam naročijo,
nikoli se ne ve, mogoče grdega kdo kuje načrtuje,
nadvse spoštovan vsekakor varnostnike potrebuje.

Kočijah prekrasnih, konjske vprege vse občuduje,
oproda izstopijo, vsak želi da z njimi se rokuje,
a gost ki vse ga čaka sedi tam nekaj omahuje,
alergičen na cvetni prah na rože, to je najhuje.

Na hitro poberejo odstranijo vse nasuto cvetje,
ustrežljivi razumevajoči še dolgo bo poletje,
že stopa proti odru, obdaja ducat ga oprode,
preveč blešči se v sonce, godba kriva je nerode.

Zapeli otroci so, ga ni motilo saj bil skoraj gluh,
pozdravi jih, "vse rad vas imam", to ni od muh,
predstavljam, spoznajte dvanajst mladih psov,
vsi moji so, čez čas primerni bodo že za lov..

Naprošam vas premalo iz vasi mesa je in kosti
neprimerno da kakšen mlad pes še zdaj zboli,
darujte, prinesite k meni ga, še že kar poslavlja,
nazaj s psi vso oprodo domov s kočijo odpravlja.

Zvonovi bučno iz cerkva pojo morda v slovo,
srečanje z gostom prijetno, a prekratko je bilo,
že ljudje odhajajo vsak le premišljuje in molči,
naj vse meso za pse dobi, grdo se jim zazdi.