Majhen je kraj tam daleč stran od tu,
tam moj sladki je dom,
tam kjer gozdički so in potoki,
kjer žvrgolenje ptic nikoli ne ponikne.
Kjer v vetru diši po sveže pokošeni travi,
tam, kjer zaslišiš smeh in vrisk otroka,
kjer so obdelane gredice, polja, pašniki,
drobne cvetlice.
Da, tam je moj dom kjer prijateljstvo,
pomoč in dobra volja vedno nas obdaja.
Danes spet me siva cesta pelje tja v betonsko mesto,
spet pogrešala bom svoje drage, spet prišla bo grenkoba, bolečina.
Dom, kako te jaz pogrešam,
brez tebe spet praznina v meni se odpira.
Že odštevam dneve, ko zopet vrnem se nazaj v domače kraje,
med prijatelje, k družini,
da spet občutim domačo toplino in tako v srcu vedno nosim našo dolino.