Prosil sem Boga, naj mi odvzame
ponos. In Bog je rekel: »Ne.«
Dejal je, da ni na njem, da mi ga vzame,
temveč na meni, da se mu odpovem.

Prosil sem Boga, naj ozdravi
mojega pohabljenega otroka,
in Bog je rekel: »Ne.«
Dejal je, da je njegov duh cel,
njegovo telo pa je minljivo.

Prosil sem Boga, naj mi podari
potrpljenje, in Bog je rekel: »Ne.«
Dejal je, da je potrpljenje stranski
proizvod stiske. Ni podarjeno,
temveč prisluženo.

Prosil sem Boga, naj mi da srečo,
in Bog je rekel: »Ne.«
Dejal je, da On daje blagoslove.
Srečo si ustvarim sam.

Prosil sem Boga, naj mi prizanese
z bolečino, in Bog je rekel: »Ne.«
Dejal je: »Trpljenje je oddaljuje od
gmotnih skrbi in te približuje meni.«

Prosil sem Boga, naj mojega duha
spodbudi k rasti, in Bog je rekel: »Ne.«
Dejal je, da moram rasti sam. On bo le
obrezal veje, da bolje obrodim.

Prosil sem Boga, naj mi pomaga ljubiti
druge, kolikor On ljubi mene.
In Bog je rekel: »No, končno razumeš.«
Prosil sem za moč…
In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.

Prosil sem za modrost…
In Bog mi je dal probleme, da jih rešim .

Prosil sem za pogum…
In Bog mi je dal nevarnost,
da jo premagam.

Prosil sem za ljubezen…
In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.

Prosil sem za usluge…
In Bog mi je dal priložnosti.

Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel.
Dobil sem vse, kar sem potreboval..
Moja molitev je bila uslišana.
Hvala, Bog.

Danijela Premzl

(Vir: Družina 45 – 7. novembra 2004. Rubrika Mladi val: Iz elektronskega nabiralnika.)