Mi prijatelj je potožil,
očala spet nekje založil,
morda jih pozabljiv zgubil,
le da spet bi jih nazaj dobil.

Kar kup težav sedaj ima,
časopisov brati se ne da,
filmi, podnapisov kot da jih ni,
že jezikov tujih se uči.

Ko po mestu hodi okoli ozira,
pozdravlja vse, ne bo zamer, prepira,
morda so znanci, jih ne prepozna,
brez očal res kup težav ima.

Mu prava muka iti v trgovino,
kjer cene zgubile so ostrino,
so težavne postale razprodaje,
manj potrošiti so zdaj le sanje.

Še žena mu kot da se pomladila,
menda drugačna, vsa se spremenila,
na trenutke si želi, da tako ostane,
kar lepšega sedaj, da kdo ne vzame.