Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) je konec junija letos prejel pobudo, v kateri je ravnatelj šole opozoril na določbo Zakona o šolski prehrani (v nadaljevanju: zakon), ki v šesti točki 4. člena določa, da na območju šol ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače. Po njegovem mnenju je taka norma v zakonu neprimerna in bo povzročila veliko slabe volje.

Navajal je, da imajo mnoge srednje šole organizirano tudi izobraževanje ob delu ter različne druge oblike izobraževanja odraslih, ki tako v popoldanskem času ne bodo več imeli možnosti kupiti hrane in pijače. Prav tako te možnosti ne bo niti za zaposlene. Menil je, da bi v šolah zahtevo po uživanju bolj zdrave hrane lahko uresničevali tudi tako, da bi izločili iz prodajnih avtomatov gazirane pijače in sladkarije. Zato se mu zdi taka norma v zakonu pretirana in nesmiselna.

Ministrstvo je z okrožnico na omenjeno določbo zakona že opozorilo srednje šole in priporočilo ravnateljem, da obstoječa pogodbena razmerja z lastniki avtomatov prekinejo.

Ministrstvo za šolstvo in šport smo zaprosili za pojasnilo. Zanimali so nas razlogi, zaradi katerih se je omenjena norma znašla v zakonu. Prav tako so nas zanimali cilji, ki jih je želelo ministrstvo z njo doseči. Menimo namreč, da bodo dijaki do "prepovedanih" izdelkov lahko prišli v dopoldanskem času v šolskih restavracijah, če bodo hoteli, odraslim udeležencem izobraževanj in izvajalcem izobraževanj pa je ta možnost odvzeta.

Ministrstvo se v svojem odgovoru  sklicuje na obstoječe smernice zdravega prehranjevanja, ki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah odsvetujejo namestitev avtomatov v šole. Prav tako se ministrstvo sklicuje na dokumente Svetovne zdravstvene organizacije o omejevanju trženja nezdrave hrane otrokom. Prepoved avtomatov v šolah naj bi veljala tudi v nekaterih drugih državah (Francija, Grčija, Litva).

Ministrstvo pa ni odgovorilo na vprašanja Varuha, kako naj šole rešijo problem odraslih, ki se izobražujejo ob delu v popoldanskem in večernem času ter ob vikendih. Prav tako je cilj, da se bodo otroci in mladostniki bolj zdravo prehranjevali, vprašljiv in ga po mnenju Varuha z zakonsko prepovedjo ne bo mogoče doseči.

Varuh podpira vsa prizadevanja za zdravo prehrano otrok in odraslih, opozarja pa na pretirano normiranje, ki dodatno omejuje avtonomijo posameznih šol pri organizaciji in izvajanju svojih dejavnosti. Vendar pa hrana in pijača nista nezdravi zgolj zaradi načina prodaje, saj je mogoče tudi zdravo hrano in pijačo nuditi iz avtomatov. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje racionalnosti nove ureditve, saj prodaja zgolj v okviru šolskih kuhinj zahteva dodatno delo in s tem poveča stroške.