Grozdje je plod vinske trte (Vitis vinifera), ki se kultivira po celem svetu. Že v antični dobi so Egipčani, Feničani, Grki in Rimljani vzgajali in plemenitili vinske trte, da bi pridobivali nefermentiran zdravilni grozdni sok.

Obstaja več vrst grozdja: namizno grozdje, ki se uporablja sveže, suho grozdje (rozini), ki se pridobiva z naravnim sušenjem grozdja, grozdje kot industrijska sestavina v proizvodnji vina, sokov, vinskega kisa, rakije, konjaka, penine in drugih pijač. Iz grozdnih semen se pripravlja posebno aromatično olje, so pa tudi zdravilna.

Grozdne jagode so hrustljave strukture in sladkega ali trpkega okusa. Prozorno meso obdaja gladka kožica. V 100 g svežega grozdja je 69 kalorij, 0.72 g proteinov, 0.16 g maščob, 18.10 g ogljikovih hidratov od tega 15.48 g sladkorjev in 0.9 g vlaknin. Grozdje je dober vir vitamina C, fosforne kisline, vseh vitaminov iz skupine B, razen B 12. Vsebuje tudi magnezij, mangan in kalij.

Grozdje je zdravilno saj vsebuje fitokemikalije bioflavonoida. To je specifična skupina rastlinskih pigmentov, ki so danes predmet intenzivnih raziskav. Bolj izrazita barva pomeni močnejšo koncentracijo bioflavonoidov. Te snovi imajo antioksidacijske lastnosti.

Polifenoli iz grozdja – resveratroli, antocijani, katehini in kvarcetini – so prisotni tudi v vinu in blagodejno delujejo na zdravje srca. Izničujejo proste radikale ter reducirajo nastajanje malondialdehida. Konzumacija grozdja izboljšuje pretok krvi, preprečuje kopičenje rdečih krvničk v žilah, izboljšuje kapaciteto srca in zmanjšuje obseg uničenega tkiva po srčnih kapeh.

Konzumacija grozdnega soka zvišuje nivo nitrooksidov, ki pomagajo pri zamašenih žilah, zmanjšujejo agregacijo rdečih krvničk in zvišuje nivo alfa-tokoferola, ki povečuje antioksidativne lastnosti plazme za 50%. Fenolna sestavina resveratrol v kožici grozdja inhibira delovanje proteinov, ki sodelujejo pri regulaciji celic. Če imate probleme z visokim krvnim tlakom, bo kozarec vina zvečer pripomogel k boljšemu zdravju.

Resveratrol pomaga preprečevati nastanek rakavih obolenj in pomaga ščititi pljuča pred boleznimi povezanimi s kajenjem. Vitamini A, C in E ohranjajo vaš vid. Tudi ostanki grozdja po proizvodnji vina se lahko uporabijo v borbi proti 14 tipom bakterij, vključno z E.coli. Kožice grozdja so bogate z balastnimi snovmi, zato izboljšujejo prebavo.

Grozdje je idealno za jesenske diete. Pospešuje pretok tekočin skozi ledvica, mehur in sečevode. Deluje kot naravni tonik organizma, zato je izredno hranljivo. Žvečenje semen sprošča snovi, ki delujejo na zmanjševanje holesterola. Če grozdje kupujete, izbirajte zrele, nepoškodovane jagode, ki se trdno držijo za peclje.

Zelene sorte morajo imeti rahlo rumeno nianso, rdeče grozdje mora biti brez sledov zelene barve, temne sorte pa morajo imeti izrazito temno barvo. Prezrelo grozdje odpada s pecljev in je plesnivo ter gnilo. Grozdje se hitro kvari in fermentira na sobni temperaturi, zato ga je bolje hraniti v hladilniku.

Grozdje se v prehrani uporablja v različnih oblikah. Surovo, toplotno obdelano, v omakah, v pecivih, suho (rozini) ter kot vino in kis. Najbolj znamenit kis je balzamični kis (aceto balsamico). Zori okrog 12 mesecev, nato pa je premeščen v vedno manjše sode iz različnih vrst aromatičnih dreves (hrast, kostanj, ...), da pridobi barvo in aromo. Uporabljamo ga za prelive, marinade in omake. Poskusite ga s svežimi jagodami in malo popra.

Vir: lifestyle.enaa.com