Kakšna naj bo prava pesem,
da bo zadehtela in zalegla,
da bo služila kot žepna svetilka
v temi. V verze vtkan vesel obraz,
ki opogumlja z radostno besedo;
morda pesem, ki kaže mišice
in kazalec ali pesem, ki ima v kožo
vtetovirano zgodbo življenja?
Kakor koli že, stih se rodi.
To niso besede, ki se jih da
kontrolirati z merili koristnosti.
Odrine jih skozi prostor srca v čas.
Se odluščijo in odtrgajo od tebe.
Imajo svoj spomin, svoje živo tkivo.
Zarisujejo in odtiskujejo v ljudeh,
ki jih berejo, svojo bol, veselje
in razmišljanje. Žarijo s svojimi
belimi zobmi in kažejo svoje
razpoloženje. Vedno so po meri
tistega, ki jih je napisal.
So kot pomlad, ki vsako leto
požene travne bilke in se razcveti.