V nas množica vsakršnih misli
iz žuborečega vrelca zavesti, podzavesti,
priklicanih ali celo nepovabljenih,
hipnih, neopaznih ali vztrajnih,
prijetnih, blagih ali vznemirljivih.

Vrnjene iz preteklosti, bližnje in daljne,
so popotnica za sedanje, prihodnje,
za spomine, dogodke, namere,
so vodnice za premislek in odločitve
in namena življenja spoznanje.

Za vsako misel, besedo smo odgovorni,
da z njimi ne obremenimo vesti,
da se plenilcem vdore prepreči
in za slabo dovzeten svet ne okuži,
je pot k miru, ljubezni in sreči.

Ne ta zapis, branje ali modrovanje,
način življenja je odločilen,
da se notranjega pastirja sprejme,
da se okrepi Njegova iskra rešitve
in razplamti v mogočen plamen.