Kaj je značaj?
Značaj je žig ali znamenje duše, ki se izraža v življenju.

Vi lahko razdeli te vaše življenje na dva dela - na notranji jaz, ki ohranja svoje lastno ravnovesje, medtem ko čuti, misli in deluje; in na zunanji svet, ki vključuje telo z vsemi njegovimi zahtevami in potrebami. V življenju nekega kamna je vse zunanje, do tiste mere, kot smo to sposobni videti. Mnoge rastline že kažejo nekaj značaja, živali pa še več. Večina ljudi tu pa tam pokaže svoj značaj, vendar pa je le razsvetljeni tisti, pri katerem je notranje življenje vladar telesa in okolja, in ki prilagaja vse okoliščine notranjemu namenu, tako da ga lahko z vso pravico imenujemo osebo značaja - je velik znotraj, je človek, v katerem je sila duše močnejša kot pa sila telesne navade in okolja. Tak značaj bo viden v vseh drobnih življenjskih dogodkih.

Če povzamemo - oseba značaja živi od znotraj navzven in zaznamuje svoj mali svet ter je zato tako velika kot dobra.

Primere značajnih ljudi lahko najdemo na vsakem koraku v življenju. Navedemo lahko tisoče zgodovinskih in sodobnih imen, toda ob vsakem, katerega ime je postalo javno poznano, lahko naštejemo še stotine drugih, enako velikih ali vsaj tako velikih, ki so izbojevali svoje boje ljubezni in mišljenja ter delovanja stran od oči javnosti, pogosto z ničemer, kar bi lahko pokazali na zunaj. Takšni so mnogi od tistih, ki so žrtvovali blagostanje in udobje življenja zaradi svojih idealov - mlad pisatelj, ki v sebi čuti lepoto literature in poezije in bo raje stradal na podstrešju skupaj s svojo muzo, kot živel v udobju brez nje; trgovec, pošten ob vseh težavah; odvetnik, resnicoljuben navkljub vsem skušnjavam; izumitelj, ki žrtvuje čas in denar v predanosti svoji visoki ideji, da se komaj prebija skozi življenje. Vsi ti so doživeli preblisk v svoji lastni duši o neki veliki možnosti in ji postali vdani.

Pomislite, na primer, na pionirje, ki so se posvetili doseganju tega, da bo človek letel. Vsi zgodnji preizkuševalci so žrtvovali udobje in varnost, drug za drugim so se srečali z resnimi poškodbami ali s kruto smrtjo. Še hujše od tega, soočiti so se morali s posmehom soljudi - tako učenih kot nevednih. Toda oklepali so se svojega ideala in ohranili svoje ravnovesje med vsemi temi preizkušnjami ter na koncu uspeli človeštvu pokloniti letalo, ki je v zgodovini človeštva odigralo tako veliko vlogo, v dobrem in v slabem.

Ali pa pomislite na življenjsko zgodbo Princa Gautame, ki je postal Buddha, “ki je dosegel, da je naša Azija postala mila”. Kot mlad človek je bil oborožen z vsem, kar si človek lahko poželi. Imel je ljubečo in lepo ženo, čudovite palače in vrtove, dobro zdravje in inteligenco, obete gospodarjenja nad cvetočim in zadovoljnim kraljestvom, ki bi mu ga predal predani oče. Vendar je bil mnogokrat priča prizorom trpljenja, bolezni in smrti; in to trpljenje drugih se je globoko vtisnilo v njegovo dušo in ga gnalo k temu, da je iskal vzroke za to trpljenje in sredstva, s katerimi bi ga bilo mogoče odstraniti. Njegov duhovni vpogled je bil takšen, da je uspel z prodorno intuicijo, ki je ni moč utišati, spoznati, da mora obstajati rešitev za problem človeške bede. Ta skrb ga ni, tako kot običajnega človeka, potrla, da bi sprejel navidez neizogibno s skomigajočim obžalovanjem in nemočjo ter se odločil, da bi ščitil pred trpljenjem, kolikor je to le mogoče, le svoje bližnje in drage. Duhovna vizija o gotovem zmagoslavju dobrega nad slabim ter človeka nad vsem trpljenjem

je bila tista, ki ga je vodila do odpovedi vsem ugodjem in užitkom ter materialni varnosti, ki je stala na poti njegovega iskanja razsvetlitve. Na zunanjem polju narave je iskal s svojim nomadskim življenjem, v globinah svoje duše pa z nepopustljivo meditacijo. In njegovo iskanje se je strnilo v budistični religiji, ki danes tolaži in vodi milijone.

Veliko število ljudi je obupno prestrašenih zaradi sorazmerno nepomembnih stvari, a le malo jih skrbi za dobrobit večnega jaza. Zaradi te navade so njihova življenja polna strahu, izgubijo vero v to, da bi z iskanjem volje notranjega jaza manj pomembne zunanje stvari postale dosegljive, če bi bile nujne za notranje namene in za izpolnitev njihove dolžnosti v svetu.

SE NADALJUJE

Prevod: Anton Rozman

Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 2nd quarter 1993. Taking Charge of Your Life, copyright 1985, The Theosophical Publishing House, 306 West Geneva Road, Wheaton, Illinois, U.S.A.

Vir: www.teozofija.info