Spletni časnik Žurnal24 piše, obstaja odkrita agresija, kako pa na delovnem mestu prepoznati in kako se obnašati do ljudi, ki so pasivno agresivni? V nogometu je znan pasivni prekršek, ko eden od igralcev ne sodeluje aktivno v igri, ampak s telesom pasivno blokira nasprotnikov napad. Kako je to videti znotraj organizacije – na delovnem mestu?

Kako se postaviti zase? Poleg pasivno agresivnih kolegov namreč obstajajo tudi podobna podjetja … Avtorja knjige Results, G. L. Nielsen in B. A. Pasternack, govorita o pasivno agresivnih podjetjih, ki jih opišeta na naslednji način:

• Nejasna vertikalna avtoriteta. Ni jasno, kdo točno odloča o določenih stvareh, kar lahko pripelje do tega, da se v nekaterih situacijah sploh ne odloča, ugiba se, kakšne bi odločitve lahko bile ali pa prihaja do vpletanja v odločanje z višjih ravni upravljanja.
• Nejasno definirani glavni cilji poslovanja. Spodbujajo se akcije, ki niso usklajene z glavnimi, temveč sekundarnimi cilji poslovanja, ali pa niso v skladu z nekaterimi drugimi cilji drugega sektorja podjetja, kar lahko povzroči nered in ljudem omogoča, da zavlačujejo z delom, otežujejo sprejemanje odločitev ali enostavno iščejo izgovore za neopravljeno delo.
• Dogovori zaradi formalnosti. Ljudje znotraj podjetja tiho komentirajo spremembe in upajo, da bo "vihar odšel, kakor je prišel", ter sploh ne vlagajo svojega časa in energije, da bi se karkoli zares spremenilo. Vsi se strinjajo s predlogi, vse ostaja po starem ...

• Skrivanje informacij. Informacija pomeni moč. Če delate na nekem projektu s takšno osebo, ste lahko prepričani, da vam pomembnih informacij ne bo posredovala, ampak jih boste morali – ob nejevoljnem sodelovanju – iztrgati. To se lahko včasih sprevrže v odkrit upor. Vam je pomembno, da sodeluje celotna ekipa, pasivno agresivna oseba pa enostavno ni prišla, sporočila, da je bolna, in tako vse blokirala.
• Odlaganje dela, nedokončano delo, "pozabljanje", "izguba" ali domnevna nevednost o prejemu dokumentov.
• Prelaganje krivde na druge, iskanje različnih izgovorov in pojasnil hkrati z zagotovilom, "da ima najboljše namene".
• Sarkazem. Poznate pojem "nož v hrbet"? To je to. Pasivna agresija. Tako kot tračarjenje in širjenje neresnic.

• Vedno ostanite mirni. Pomaga glasno in jasno definiranje izrečenega. Če vam je bila namenjena sarkastična izjava, pred vsemi recite: "To je bilo zelo sarkastično. To zares mislite?". Vaš cilj ni sprememba te osebe, ampak zaščita sebe in svojega dela.
• Če delate na skupnem projektu, naredite vse, da boste imeli vpogled v vse pomembne dokumente in da dobite informacije iz prve roke. Preverjajte, ali vam vaš pasivno agresivni kolega kaj prikriva.
• Če boste soočeni z večkratnim pregovarjanjem, prelaganjem krivde in podobnim, se skušajte pogovoriti pred pričami. Pasivno agresivna oseba bo težje zanikala nekatere stvari, če bodo prisotni tudi drugi.
• Če je treba, dostavite najpomembnejše informacije v pisni obliki. Nihče vam ne bo mogel reči: "Poslal mi je z elektronsko pošto? Nikoli nisem dobil ...''
• Ne pozabite, da tračarjenje več pove o osebi, ki opravlja, kakor o tisti, o kateri teče beseda.

Čeprav so pasivno agresivne osebe vešči manipulatorji, dobri v prepričevanju drugih, da so napake nastale zaradi vaše napačne percepcije dogodkov, ne pa njih samih, nikar ne pozabite, da je takšno obnašanje premišljeno in vnaprej pripravljeno. Vseeno pa ponovimo, da ni pomembno, da spremenite kolega ali kolegico, važno je, da sami ne izgubljate časa in energije ter zaščitite sebe in svoj trud na pravi način, še pišejo v Žurnalu24.

Vir: www.zurnal24.si