Vsak posameznik od svojih zgodnjih otroških let vsrkava celo zbirko raznih sodb in pripomb o svojih lastnih sposobnostih in vedenju. Pri petih letih ima otrok že izoblikovano sliko o sebi (samopodobo), ki je značilna za odrasle in vključuje tako pozitivne kot negativne sodbe o njegovem lastnem telesu in značilnostih njegove osebnosti.

Otrok tako vstopi v šolo z že izoblikovano sliko o sebi, o svojih zmožnostih, lastnostih itd., šola pa po svoje vpliva na nadaljnjo oblikovanje te slike (otroci z dobro razvito praktično ali tehnično sposobnostjo imajo na primer v šoli mnogo manj priložnosti za doživljanje uspeha in priznanj).

Nekateri otroci imajo tako pretežno pozitivno samopodobo (dobro sliko o sebi in svojih zmožnostih), drugi pa pretežno negativno samopodobo (nizko samospoštovanje, nizko vrednotenje sebe in svojih zmožnosti). Otrokova samopodoba bo vplivala na to, česa vse se bo lotil, kako dolgo bo vztrajal, kako se bo obnašal v odnosu do vrstnikov in odraslih (prijazno, samozavestno, altruistično ali pa bo neprestano v obrambi, nezaupljiv in malodušen).

O tem, kakšna je vloga očeta/mame v posameznih obdobjih otrokove starosti in kako način vzgajanja vpliva na oblikovanje otrokove samopodobe in samospoštovanja si lahko preberete na spletni svetovalnici za starše Nezasvojen.si.