| Sean Poulter
Britanska vlada upa, da bo javnost spodbudila k opustitvi uživanja govejega mesa, da bi na ta način upočasnila podnebne spremembe. Sedaj preučuje skrivne načrte za izvedbo te namere.
V elektronski pošti, ki je ušla v javnost, je izražena naklonjenost okoljskim koristim množičnega prehoda na vegansko prehranjevanje – strogo obliko vegetarijanstva, ki zavrača tudi mleko, mlečne izdelke in ribe.
Spremembo pa bi bilo, kot piše v dokumentu, treba opraviti previdno in postopoma, kajti obstaja tveganje, da bi se javnost od tega odvrnila. Vlada proučuje ta skrajni načrt zato, ker meni, da bi to bistveno prispevalo k upočasnitvi okoljskih sprememb. Obstaja prepričanje, da živali na kmetijah proizvajajo velike količine metana in ogljikovega dioksida. Nacionalno združenje kmetovalcev pa se iz tega prepričanja norčuje, češ da je preveč »poenostavljeno«.
Iz Agencije za okolje, svetovalnega organa vlade, je na naslov vegetarijanskega društva prispela elektronska pošta, v kateri je navedeno: »Potencialne koristi veganske prehrane z vidika podnebnih vplivov bi lahko bile zelo velike.« V sporočilu je seveda izražena tudi bojazen, da bi bilo silno težko pridobiti javno podporo za takšno politiko. Zato si britansko Ministrstvo za okolje, prehrano in kmetijstvo prizadeva za postopne spremembe, ki bi bile širši javnosti bolj sprejemljive.
V elektronski pošti je dalje zapisano, da »si je težko predstavljati, da bi Agencija za okolje kdajkoli lahko predlagala prehod na 100-odstotni veganski življenjski slog. Zaenkrat je najbolj bistveno priporočilo, da naj ljudje razmislijo o svoji porabi proteinov živalskega izvora.
« Predlogi, ki jih navaja elektronska pošta iz Agencije za okolje, sodijo med najnovejše ukrepe, s katerimi želi vlada zajeziti škodljive okoljske vplive. Med drugim priporoča tudi postavitev vetrnic na strehah, uporabo električnih avtomobilov in opustitev plastičnih vrečk. Elektronska pošta iz Agencije za okolje je bila poslana vegetarijanski organizacija VIVA, ki izvaja kampanjo, s katero želi prepričati javnost, da zemlja bolj učinkovito služi svojemu namenu, če se uporablja za pridelovanje hrane ljudem, namesto za krmljenje živine oziroma krav mlekaric.
Direktorica Vive, Juliet Gellatley, je izjavila: »Nenavadno je, če neka vladna agencija misli, da bi povečanje števila vegetarijancev ali vegancev lahko tako pozitivno vplivalo na okolje, ni pa pripravljena odločneje nastopiti v javnosti, da bi to stališče zagovarjala.«
»Čedalje bolj se utrjuje zavedanje, da naš način prehrane neposredno vpliva na svet okoli nas; da vegetarijanci in veganci v veliko manjši meri prispevajo k uničevanju okolja. V dobro našega planeta obstaja nujna potreba, da se odmaknemo od zahodnjaškega tipa prehrane in prenehamo biti obsedeni z mesnimi in mlečnimi izdelki.«
Predsednik nacionalnega združenja kmetovalcev, Anthony Gibson, je te zahteve gladko zavrnil, češ da so »poenostavljene in zgrešene«.»To ni črno-belo vprašanje«, je pripomnil. »Treba je pogledati, kako se ti pridelki proizvajajo – z vidika porabe energije za rast in transport«.
Vir: http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/news/news.html?in_article_id=458242&in_page_id=1770&ct=5#StartComments |
NE ZAMUDITE
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 15. junij 2007 @ 17:25 CEST
Starodavni gurmanski načrt preživetja je učil mostiščarje kako naj močvirni ljudje jedo mačerade, da bodo preživeli.
Vegetarijanec z ovratnico iz govejega usnja si ogleduje kravo ob napajališču v odsevu vode in si je všeč s svojim novim okraskom in opanki.
Opica je napadla tigra, ki ga je človek učil naj je banane.
Krokarji in jastrebi se pojavljajo na barikadah, kjer se bojujejo zelenojedci in vsejedci.
Ali berete znanstveno fantastiko? Ne, zdi se mi, da je premalo zelenega na tem planetu, da bi vsi preživeli.
Ljubitelji rastlin so ustanovili obrat ljudske prehrane, kjer se lahko prehranjujete s tabletko na dan in preživite.
Vneti privrženci rastlin so naredili obredni pokop drevesa, v katerega je prejšnji teden udarila strela in mu s tem izkazali
spoštovanje, saj je živo bitje s pljuči sveta in si zasluži svoj grob.
Cvetoče cukete se pogovarjajo, zato ne bom njihovih rumenih cvetov pohala in jih cvrla v vročem olju. Za moje pojme je to preokrutno.
Obiralcev zelenega je vse več, vrtov pa vse manj.
Polž se uči potrpežljivosti, zato leze po solati počasi. S tem pa pokaže, da je tudi previden in da se ljudi boji.
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: BraneK1 dne petek, 15. junij 2007 @ 19:26 CEST
Vi znate spodbosti ljudi, da še kaj rečejo. Tako malo provokativno, malo pa tudi iz nevednosti, verjetno. Res, naj povem sem vegetarijanec in sem že marsikaj prestal. Marsikdo je bil do mene zelo nesramen in takih je bilo dozdaj nešeteto. Vsi pač iz stališča o lastnem prav in želji po kaznovanju ostalih. Zakaj sem postal vegetarijanec, ker sem doživel neko notranje prerojenje in odvrgel staro obleko in se odločil iti po poti trnja, a resnice. Marsikdo se je čudil, kako da sem pri 5 letih nenadoma nehal jesti meso in se kljub velikemu nasilju v družini upiral vsakemu vsiljevanju in podtikanju mesnih vsebin. To da sem prišel v stik z nebeškimi brati mi pa tako ali tako ni noben hotel verjeti.
Gospa Tatjana, ne bo se vam treba bati, da bo zmanjakalo mesa in ljudi, ki so pripravljeni klati. Če bi zavladali vegetarijanci to še ne pomeni, da se umrle krave ne bi uporabljalo za usnje. Pa tudi krave ne bomo pobili kar takoj, da bi jih ne bi bilo več, samo regulirati bo treba njihovo šrtevilo (o tem kasneje).
To da ješ meso in obenem ne povročah nasilja, je bistveno različno od tega kar se dogaja zdaj. Vsak grižljaj mesa je povezan z skarajnim trpljenjem živali. Nekoč so živeli v puščavah in podobno staroselci in za vsako ubito žival preje prosilu v duhu. To je bilo bistveno drugače, kot se dogaja zdaj.
V naravi je tako, da živali nikoli ne bodo sposobne samoregulacije in tako tudi uživanje mesa ne bo čisto v nasprotju z naravnim redom.
Je pa dejstvo, da meso ni nujno potrebno za naše preživetje, vsaj tu, kjer smo mi zdaj ne. Na račun strašenja ubogih mesojedcev, je bilo izrečenih kup laži, ovitih v znanstvene razlage. Moje življenje in življenje vseh mojih otrok, je živ dokaz teh nesmilov.
Žeske se bojijo, da jim bodo usahnile obline, moške pa da ne bodo sposobni zadovoljiti ženske. To je tisto, kar gre najbolj do živega...
A še niste nikoli slišali, da so vegetarijanci najboljši ljubimci.
Drugače pa.. pretirano število krav je problematično za toplogredne pline, največ metana prihaja prav od prvelike populacije krav in druge živine. In še en pomemben podatek - 1kg mesa zahteva najmanj 15 kg hrane, ki bi veliko učinkoviteje nahranila ljudi. Poljske površine tako neučinkovito porabljamo za hrano ljudi.
Ne se bat, vegetarijanci ne bodo nikoli zatirali mesojedcev, nismo tako nestrpni. Kdo že navija tisto ploščo vsi drugačni, vsi enakopravni. Tisti verjetno, ki se tega niso nikoli v življenju držali.
Lep pozdrav
Brane
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 15. junij 2007 @ 21:14 CEST
Spoštujem vegetarijanca vašega kova, ki pove strpno o svojih prehrambenih navadah in tudi o svojem etičnem odnosu do živali. Vse spoštovanje do vaše odločitve.
Problem je veliko širši in o tem sem hotela opozoriti s svojimi mogoče ne najbolj posrečenimi iskricami, ki malo spodbodejo k razmišljanju. Zame je gozd, polje, drevo, skratka vse zeleno za obstoj človeštva prav tako pomembno kakor obstoj živalskih vrst, celo bolj, kajti gozdovi in vse kar je zelenega so pljuča planeta. Potrebno je ravnovesje vsega živega v naravi. Na svetu žal, vlada neravnovesje. Strinjam se z vami glede toplogrednih plinov, vendar toplogredne pline veliko bolj ustvarja težka industrija, avtomobilizem, tovarniški dimniki, kot pa farme živali. Potrošnja mesa je v svetu prevelika. Meso ni zdravo, ker živali se ne hranijo naravno, dobivajo antibiotike, ljudje postajamo alergični. Skratka v svetu vlada kaos na vseh področjih. Problematično je osnaževanje morij, vodnih izvirov in zraka. Skratka v vsem bi moral človek spremeniti svoj odnos do narave in tudi do samega sebe.
Svet je s svojo živinorejstvom, ribištvom, kmetijstvo in predelovalno industrijo prirejen na obstoječe prehrambene navade in potroške potrebe. Ni mogoče čez noč porušiti sveta na silo. Vegetarijanstvo je odločitev vsakega posameznika. Največ se jih odloči iz zdravstvenih razlogov. Jaz osebno zastopam uravnoteženo prehrano. Po pripročilih ministrstva za zdravje je hrana starostnikov, oziroma so priporočeni vnosi za organske snovi pri starejših osebah:
• Delež prehranskih beljakovin naj znaša 8–10% pri vnosu skupne energije.
• Delež maščob naj znaša do 30% skupnega energijskega vnosa.
• Delež ogljikovih hidratov naj bo višji od 50% skupnega energijskega vnosa.
• Kot orientacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja količina najmanj 30 g na dan.
Vsa potrebna hranila lahko zagotavljamo le z uravnoteženo, mešano prehrano, ki je dovolj raznolika in vsebuje živila iz vseh skupin.
Mene bolj prizadene, ko vidim, da požagajo visoko zeleno drevo ali celo cel gozd, kot pa da omamijo neko topolokrvno žival za prehrambene potrebe. Če postavimo na tehnico, ne vem kateri etični odnos bi odtehtal. Če bomo uničili rastlinje, tudi živali in nas ne bo več. Ljudje tudi ne moremo postati kobilice, da bi zadovoljevali svoje potrebe po beljkovina le z datelji, oreščki, bananami in genetsko spremenjeno sojo, ki dokazano povzroča raka. Problem je kompleksen in zahteva spreminjanje človeka do narave in samega sebe. Enostranska obravnava problema pa nikoli ne prinese zadovoljivih rešitev. Spreminjanje človeka in sveta je proces, ki ga ni mogoče izsiliti z nestrpnostjo.
Zelo me je razveselilo izvedeti, da so vegetarijanci najboljši ljubimci. Mojega bom odslej hranila samo s solato, bom videla če se bo obneslo, ha,ha,ha...
Lep pozdrav
Tatjana
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Andres dne petek, 15. junij 2007 @ 23:41 CEST
Ne morem pa mimo člankea ki utegne biti nič drugega kot zarota, torej pospeševanje prehoda iz mesnega na zelenjavni trg. Vemo namreč, da je trgovanje z zelenjavo po večini svobodno, medtem, ko ravno pri mesu so še vedno hude destrikcije. Oboje. Medržavne in regionalne.
Andres
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Kekec dne sobota, 16. junij 2007 @ 15:49 CEST
Kaj predstavlja ta z lastnimi rokami ustvarjen raj, nekje sem to že čutil, občutek, ki me z očetom neločljivo povezuje, to je občutek Nebes, občutek, ki vlada v obljubljeni deželi.
Samopreskrba, ki nam jo nudi očetova volja nas napolni z blaženostjo in občutkom svobode, ki je v nas in se tako preliva v zunanji svet, da jo lahko delimo z očetom in tako drugim pomagamo spoznati očetovo voljo, ki je obravnavana kot največja skrivnost in jo pred nami namerno skrivajo že tisočletja, saj je oče nikdar ni skrival pred nami. Oče jo je tako kot nam ljudem predal vsem rastlinam in živalim, da bomo lahko videli še ko bomo že pozabili in glasi se, sin moj bodi svoboden, ustvarjaj, vsi odgovori so v tebi, ne pusti se da te v mislih zapelje znanje, ki ga še nisi izkusil, sam si pridelaj svoj lastni živež, svojo obleko in vse kar potrebuješ da bo tvoje srce tebi ljubljenemu igralo najlepšo melodijo, ki jo bodo slišali tudi ostali moji sinovi in hčere. Živi kot da si večen, saj večnost je tvoja domovina in tako ne boš nikoli nikogar prizadel ali užalil.
Ljubi vse ljudi, rastline in živali in sprejmi vse darove, ki so ti podarjeni iz srca.
Nauk, ki izhaja iz tega je da se moramo ljudje sami zavestno odločiti, da naredimo korak naprej, da si z novo izkušnjo pridobimo novo znanje, ki je vredno več kot vso znanje, ki ga lahko preberemo v knjigah ali na internetu saj smo ga sami izkusili. In to pravo čisto naše znanje nam že tisočletja preprečujejo osvojiti, zato človeška vrsta degenerativno nadaljuje svojo pot, saj se poslužuje znanja, ki ga posamezniki sami sploh niso izkusili na svoji koži. Svet (mediji) nas prepričuje, da so za nas najboljše stvari tiste, s katerimi imamo čim manj dela, v resnici pa je v te izdelke vloženega toliko nepotrebnega dela.
Ne preostane nam drugega, kot da se popolnoma osvobodimo, da postanemo svobodni tudi navzven in ne skrivamo več svoje svobode. Naša svoboda se kaže v naši neodvisnosti od sveta, tukaj vsekakor ne mislim, da drugi ljudje, rastline in živali, ki so na drugem koncu naše Zemlje niso pomembni, še kako so pomembni, kar hočem reči je da moramo svojo svobodo, svojo neodvisnost začeti graditi v okolju, ki nam odgovarja in nam pripada in jo vsekakor centralizirati v svojem bližnjem življenskem prostoru, kar pomeni, da moramo kot ljudje, kot človeška vrsta spremeniti način vladanja, ki je tako močno zakoreninjen v svetu iz centraliziranega v necentraliziran način. Tako in samo tako se bomo lahko odrekli vrvežu, brezglave naglice industrije potrošnje, saj bomo razdeljeni na manjše neodvisne skupnosti veliko bolj ekonomično in seveda veliko bolj svobodno zaživeli.
Ljudje se moramo vrniti nazaj k naravi, si v svojem okolju pridelati vse kar potrebujemo in kar nam dela naš obstoj še bolj osrečujoč in tako bomo lahko spoznali svobodo neodvisnosti, ki nam je namenjena. Najbližja pot do od odznotraj navzven izražene svobode je da kupimo za svojo družino zajetnejši kos zemlje in začnemo na njem živeti čim bolj distancirano od potrošniškega dela sveta. Z leti se takšna investicija lahko ob pridnem delu, ki ga ni toliko da bi se morali mučiti, povrne in celo obrestuje ter je najboljše kar lahko zapustimo svojim naslednjim rodovom. Zelo zaželjeno pa je, da se za nakup zemlje odloči več družin ali posameznikov, ki nato v nekaj letih ustavrijo bivalni prostor, ki nudi hrano, obleko, službe osnovno izobrazbo, zdravniško pomoč, kulturne dejavnosti, duhovno rast in sploh vse potrebno vsem svojim prebivalcem, na naraven, zdrav način, ki krepi vse, ki ta slog tako udejanjajo in jim nudi vso svobodo materialnega obstoja.
To je vizija, v kateri so ljudje, rastline in živali med seboj neločljivo povezani, da se izrazi polna moč vseh in da ljudje spoznajo v čem je namen svobodnega bivanja. Tako bo veliko ljudi hotelo pridobiti novo znanje, ki ga lahko pridobimo samo z izkušnjo to bo znanje o vplivu vegetarijanskega načina prehranjevanja na posameznike, ki bodo to preizkusili. Ljudje bodo spoznali, da smo lahko vsi znanstveniki oz. dr. znanosti na svojem lastnem zemljišču, s čimbolj pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki nam nudi vse potrebno da živimo srežno zdravo življenje v sožitji z vsem kar nas obdaja.
Lep sončen pozdrav, Ožbi
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: MC dne nedelja, 17. junij 2007 @ 09:17 CEST
>>Pozdravljen Brane,
>>Spoštujem vegetarijanca vašega kova, ki pove strpno o svojih prehrambenih navadah
>> in tudi o svojem etičnem odnosu do živali. Vse spoštovanje do vaše odločitve.
Leporečje, ki se bo hitro spremenilo, ko boš začutila, da ti nekdo malo bolj oponira in tvoje trditve postavlja na laž.
>>Problem je veliko širši in o tem sem hotela opozoriti s svojimi mogoče
>>ne najbolj posrečenimi iskricami, ki malo spodbodejo k razmišljanju.
Tvoje iskrice so namenjene žaljenju in relativiziranju. Nedvomno nas spodbodejo k razmišljanju o tem, kakšnih bebavih konstruktov je zmožen človek, ki se ima za intelektualca. K razmišljanju, od kod tolikšno sovraštvo do vegetarijancev. Od kod tolikšen napor opravičiti svoje mesojedstvo. Od kod tolikšno naprezanje za pomiritev (slabe) vesti.
>>Zame je gozd, polje, drevo, skratka vse zeleno za obstoj človeštva prav tako pomembno
>>kakor obstoj živalskih vrst, celo bolj, kajti gozdovi in vse kar je zelenega so pljuča planeta.
Čista tavtologija. Ekosistem je povezana celota. Nič ni bolj ali manj pomembno. Več krav oziroma domačih živali pomeni manj gozda! Za vsak hamburger pade en kvadratni meter tropskega pragozda. Tatjana, ko se bašeš z zrezkom, v resnici uničuješ pljuča planeta – po domače rečeno – kradeš kisik!
>>Potrebno je ravnovesje vsega živega v naravi. Na svetu žal, vlada neravnovesje.
>>Strinjam se z vami glede toplogrednih plinov, vendar toplogredne pline
>>veliko bolj ustvarja težka industrija, avtomobilizem, tovarniški dimniki, kot pa farme živali.
Prav velike razlike v deležu ni. Seveda ne gre le za toplogredne pline in dvig temperatur (problem globalnega segrevanja), če sta ti dve zadevi sploh kaj povezani. Gre za množično degradacijo okolja, zastrupljanje narave s strupi, neracionalno trošenje rastlinske hrane, uničevanje vodnih virov, uničevanje zdravja ljudi zaradi uživanja hrane, za katero smo biološko neprilagojeni, in nenazadnje za grozovito množično produkcijo trpljenja živali, za globalen in permanenten holokaust, ki posledično vodi v opustošenje planeta. Na nek način je skrajno preverzno, da se je človek zavedel problematičnosti množične živinoreje šele v trenutku, ko je ozavestil vzročno povezavo med množično vzrejo in klanjem živali in pretečimi vremenskimi katastrofami. Celo sedaj ne gre za empatijo, marveč za sebične interese, ki ji poganja psihoza množičnega strahu.
>>Potrošnja mesa je v svetu prevelika. Meso ni zdravo, ker živali se ne hranijo naravno,
>>dobivajo antibiotike, ljudje postajamo alergični.
Meso ni zdravo v nobenem primeru, tudi če živali hranijo naravno. Že samo dejstvo, da jih hranijo ljudje in se ne hranijo same, zadostuje. Meso je mogoče zdravo, a le surovo, pa še to le za mesojeda bitja, ki imajo čekane, zversko zobovje in presnovi kadavrov prilagojena prebavila.
>>Skratka v svetu vlada kaos na vseh področjih.
Največji kaos vlada v želodcu in v glavi homo sapiensa.
>>Problematično je osnaževanje morij, vodnih izvirov in zraka.
>>Skratka v vsem bi moral človek spremeniti svoj odnos do narave in tudi do samega sebe.
Če obstaja problem A in B, potem tisti, ki povzroča problem A, pravi – dokler obstaja problem B, je reševanje problema A nesmiselno. Zadeva je kompleksna. Neuravnotežena. Bla, bal, bla… Treba je veliko filozofirati, meditirati, bluziti o problemu B in problem A bo izginil sam od sebe. Postal bo marginalen, naša vest pa čista kot sonce.
>>Svet je s svojo živinorejstvom, ribištvom, kmetijstvo in predelovalno industrijo
>>prirejen na obstoječe prehrambene navade in potroške potrebe.
>>Ni mogoče čez noč porušiti sveta na silo.
Svet se lahko spremeni le tako, če se spremenijo posamezniki, ki so ozavestili problem. Vsak se mora spreminjati sam, NE GLEDE NA TO, kaj počnejo drugi. Velik problem je seveda nevednost. Ljudje so povečini po naravi dobri in sočutni. Obstajajo pa ljudje, ki se problema zavedajo (o njem pišejo), sami pa ne naredijo ničesar, ampak iščejo kup izgovorov, zato da lahko še naprej nadaljujejo svoje perverzne prehranjevalne prakse, ki služijo izključno gurmanski nasladi in krmljenju razširjenega prebavnega trakta, ki naj zapolni neke druge »praznine«. Pri tem si izmišljajo na kupe izgovorov, racionalizacij, perverznih in neokusnih dovtipov in gredo celo tako daleč, da se norčujejo iz tistih, ki mislijo drugače in delajo drugače, pri tem pa cinično govorijo o spoštovanju, da bi prikrili svojo nestrpnost in nekoliko razredčili žolč. Značilen primerek takšnega človeka je »spoštovana« Tatjana Malec.
>>Vegetarijanstvo je odločitev vsakega posameznika.
Žalostno je, da se človek za vegetarijanstvo mora odločati, čeprav je po svojem psihološkem in biološkem ustroju že vegetarijanec. Za mesojedstvo oziroma za uživanje kadavrov nikoli ne rečemo, da je odločitev vsakega posameznika. Seveda ne. Gre za prisilo. V mesojedstvo oziroma natančneje omnivorstvo je človek prisiljen s pomočjo kulturnocivilizacijskih vzvodov.
>>Največ se jih odloči iz zdravstvenih razlogov.
Vse to seveda dokazuje, da živimo v družbi, ki nam je privzgojila antropocentričen odnos do stvarstva in v nas ubila instinkt sočutnosti do živali, če na tem slučajno ne koristijo kot igrače, s katerimi zdravimo svoje čustvene patologije.
>> Jaz osebno zastopam uravnoteženo prehrano.
Če bi res zastopala uravnoteženo prehrano, potem ne bi bila tako težka. Mogoče jo zastopaš, močno pa dvomim, da jo tudi izvajaš.
>>Po pripročilih ministrstva za zdravje
>>je hrana starostnikov, oziroma so priporočeni vnosi za organske snovi pri starejših osebah:
>>• Delež prehranskih beljakovin naj znaša 8–10% pri vnosu skupne energije.
>>• Delež maščob naj znaša do 30% skupnega energijskega vnosa.
>>• Delež ogljikovih hidratov naj bo višji od 50% skupnega energijskega vnosa.
>>• Kot orientacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja količina najmanj 30 g na dan.
>>Vsa potrebna hranila lahko zagotavljamo le z uravnoteženo, mešano prehrano, ki je dovolj raznolika in vsebuje živila iz vseh skupin.
Vse, kar si zapisala zgoraj, je mogoče uresničiti s čisto vegetarijansko ali vegansko prehrano. Takšne deleže je mogoče dosegati celo s presno prehrano, čeravno se mi to ne zdi niti najmanj potrebno. Mimogrede, delež maščob (30% skupnega energetskega vnosa) je absolutno prevelik, čeprav ga je mogoče doseči tudi z (junk food) vegetarijansko prehrano. Ni čudno, da so potem ljudje ob uravnoteženi prehrani tako »mastni« in tako težki. Sicer pa je preštevanje kalorij in lovljenja razmerij (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) samo ena izmed mnogih zablod sodobne nutricionistične znanosti, ki človeka obravnava kot stroj za izgorevanje kalorij. Tatjana, predlagam ti, da se slečeš do golega, se postaviš na tehtnico in nato še pred ogledalo (za referenco si lahko v kakšnem anatomskem atlasu ogledaš, kako izgleda kolikor toliko skladno človeško telo) ter potem preveriš, kako v praksi delujejo smernice oziroma priporočila ministrstva za zdravje. Če boš poštena do samega sebe, boš morala ministru Bručanu napisati protestno pismo in ga opozoriti, da je ministrstvo v svojih izračunih nekje pošteno »zajebalo«.
>>Mene bolj prizadene, ko vidim, da požagajo visoko zeleno drevo
>>ali celo cel gozd, kot pa da omamijo neko topolokrvno žival za
>>prehrambene potrebe.
Tatjana, gotovo si že kdaj opazovala, kako na vasi koljejo prašiča. Ti temu praviš omamljanje toplokrvne živali. Predlagam ti, da si ogledaš kakšen video ali kar sama obiščeš sodobne klavske obrate ter si tam ogledaš »omamljanje« v živo. Dobro bi tudi bilo, če bi si ogledala, kaj počnejo z živalmi, preden jih dokončno »omamijo«. Če se ti bo zdelo to »omamljanje« tako zelo neboleče, potem bi se verjetno lahko strinjala tudi s tem, da so nacisti v koncentracijskih taboriščih »omamljali« Žide, holokavst pa ni nič drugega kot samo malo bolj množično omamljanje. Če je kdo pri vsej stvari omamljen, potem si to ti – omamljena od živalskega adrenalina in krvi, omamljena od požrešnosti in lastne napihnjenosti.
>>Če postavimo na tehnico, ne vem kateri etični odnos bi odtehtal.
Če želiš doumeti, kaj je etični odnos (do sebe, do živali in do planeta), najprej postavi na tehtnico sebe.
>>Če bomo uničili rastlinje, tudi živali in nas ne bo več.
Grozovit nesmisel, ki kaže na popolno nerazumevanje ekologije, biologije, logike pridelave. Tatjana, najprej si postavi preprosto vprašanje – ZAKAJ UNIČUJEMO RASTLINE (Zakaj morajo umirati gozdovi in z njimi celotni ekosistemi!) Odgovor je preprost – zaradi množične ŽIVINOREJE! Ubijanje živali (množično klanje) je samo posledica množične vzreje (umetno ustvarjanje živali, ki ne sodijo v ekosistem in ga preveč obremenjujejo), ta pa je posledica človeške požrešnosti in sprevrženih prehranjevalnih potreb, v katerih – hočeš nočeš povsem zavestno sodeluješ tudi ti! Logika je tako neusmiljeno preprosta, da bi jo morali razumeti že osnovnošolci. A je očitno ne razume »načitana« intelektualka.
>>Ljudje tudi ne moremo postati kobilice, da bi zadovoljevali svoje potrebe po
>> beljkovina le z datelji, oreščki, bananami in genetsko spremenjeno sojo, ki dokazano povzroča raka.
Še en nesmisel pomešan s kupom laži. Kobilice ne jedo niti oreškov, banan, dateljnov in soje. To je, razen soje, tipična hrana višjih primatov (višjih opic, ki so po genomu nam daleč najbližja vrsta). Tudi, kar zadeva samo sojo, je tvoja trditev zavajajoča. Velikansko večino gensko pridelane soje se proizvede zato, da se z njo krmi krave, ki potem kot hamburgerji, zrezki in pečenke končajo na krožnikih omnivorih homo sapiensov, kamor nedvomno sodiš tudi ti. Tudi namig o rakotvornosti soje je zlonameren. Soja res ni neko za človeka optimalno živilo, pa vendar. Obstajajo tudi dokazi, da soja preprečuje nekatere vrste raka, kar bi za meso in za mlečne izdelke težko rekli. Obstaja bistveno več študij in raziskav, ki kažejo na kancerogenost mesa. Perverzen preobrat, ki naj osmeši vegetarijanstvo, tako da demonizira sojo in vegetarijance spreminja v »škodljive« kobilice , je mogoč samo v intelektualno skorumpiranem umu.
>>Problem je kompleksen in zahteva spreminjanje človeka do narave in samega sebe.
Floskula. Si že kaj spremenila (v odnosu do narave mislim)?
>>Enostranska obravnava problema pa nikoli ne prinese zadovoljivih rešitev.
Zato je treba še naprej komplicirati in iskati sofistične izgovore. Tako se ob goltanju kadavrov ne oglaša slaba vest in ne kvari apetita!
>>Spreminjanje človeka in sveta je proces, ki ga ni mogoče izsiliti z nestrpnostjo.
Žalostno je, da nekateri z nestrpnostjo do vegetarijancev in nenehnih ponavljanjem laži, poizkušajo ta proces zaustaviti! Zato bom do takšne nestrpnosti vedno nestrpen! To je moj moralni imperativ.
Marko Črnigoj
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 17. junij 2007 @ 09:52 CEST
Spoštovano uredništvo Pozitivk prosim, da vse komentarje Marka Črnigoja, ki bodo omenjali moje ime in mene osebno izbriše. Marko Črnigoj ne spada več med tiste bralce, katerim bi namenjala svojo besedo in pozornost, niti ne želim, da se nanje odziva ali me kakor koli omenja.
Tatjana Malec
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Pozitivke dne nedelja, 17. junij 2007 @ 11:30 CEST
Spoštovana Tatjana.
Program kot tak ne omogoča blokade komentarjev za posameznega uporabnika, do posameznega uporabnika. Tako da glede tega, da bi gospodu Černigoju zaprli komentarje na tvoje članke ali tvoje komentarje ni mogoče. Ker je jasno zapisano da:
*********
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
*********
Če smatraš, da te gospod Černigoj osebno žali, obstajajo pravne poti, da v bodoče tega ne bo več počel.
Gospoda Marka Črnigoja lahko le osebno prosim, da se ne odziva več na komentarje gospe Malec(če le ti niso namenjeni njemu osebno) in da ne komentira več člankov gospe Malec, ker ona tako želi.
Je pa žalostno, da ljudje pri komentarjih ne morejo ohraniti kulturnega dialoga in se v primeru nestrinjanja z nekom, spuščajo tako nizko in prehajajo na osebne žalitve, ki s temo nimajo nič skupnega.
Igor
Uredništvo
Degustacija degutantnosti
Prispeval/a: MC dne nedelja, 17. junij 2007 @ 11:50 CEST
degutantntost gor, degutantnost dol. Gospa pesnica, me boste že morala nekako prebaviti in se sprijazniti s tem, da so Pozitivke pluralne in da lahko kdorkoli replicira komurkolu na karkoli. Srbski pregovor pravi: »Posle jebanja, nema kajanja.« Vi mnogokrat »jebate«, a se potem vse prevečkrat »kajate«, posipate s pepelom in kličite na pomoč urednika, ki naj reši vašo čast in vas prikrajša za vse tisto, kar moti vašo čudovito podobo. Jaz sem repliciral predvsem temu, kar ste izrekli o neki zadevi, ki se mi zdi pomembna in vredna diskusije. Polemiziral sem z vašim mnenjem in z vašimi nazori, ki se mi zdijo tuji, ter za moje pojmovanje morale in poštenosti, tudi sprevrženi. Me niti najmanj ne zanima, s kom ste sedeli pri mizi, čeravno sem imel občutek, da se opravičujete nekomu, ki ste ga ravnokar pobruhali. Če vas boli želodec, vzemite Rupurut ali pa zamenjajte restavracijo. Ne pozivajte pa, prosim, šefa strežbe, da nekatere stvari črta iz jedilnika, ker je vaš želodec nanje občutljiv. Urednik je že večkrat posegel v vaše replike. Pri tem je odstranil predvsem tiste »specialitete«, s katerimi ste gostom, ne samo jemala apetit, marveč ste jih že kar zastrupljala. Pa ne zato, da bi zaščitil goste, marveč predvsem zato, da bi blagohotno zaščitil vaše »dobro ime« oziroma sloves dobrohotne, pozitivne in razsodne osebe, ki se ga tako zelo trudite ohranjati med bralci Pozitivk. Nenazadnje je hotel zaščiti tudi sloves svoje restavracije, kjer naj bi se servirale predvsem "pozitivne" jedi. Zato ste uredniku lahko hvaležni. Na žalost (oziroma na srečo spoznavanje resnice) pa se zelo slabo pretvarjate in ste že prevečkrat demonstrirali svojo lastno degutantnost. Mogoče računate na to, da bo urednik milostno počistil za vami in skril sledove vašega žolča, vsakokrat, ko boste šli čez rob.
Opazil sem, da urednik ne dopušča niti to, da bi nekdo pokazal, kaj ste nekoč servirali drugim kot glavno jed. Seveda urednika povsem razumem. Upoštevam njegovo argumentacijo, da gre za citate, izvzete iz konteksta. Tokrat se na takšno argumentacijo ne more sklicevati, zato pričakujem, da bodo vaše "filozofske iskrice o vegetarijancih", vključno z vsemi kontekstualno pripadajočimi replikami, ostali objavljeni in še dolgo na ogled, ne pa poslane v "pralnico labodjega perja."
Jaz se svoje degutantnosti ne sramujem, niti ne želim, da jo urednik cenzurira, briše ali prikriva. Za svojo degutantnostjo stojim. Še manj kot to, si želim, da bi urednik brisal ali cenzuriral vaše izjave o meni (in o nekaterih drugih na forumih), saj prav te najbolje razkrivajo naravo vašega diskurza in vaše resnične nravi.
S degutantnim spoštovanjem
Marko Črnigoj
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 17. junij 2007 @ 16:47 CEST
V ekstremnih situacijah se nam porajajo ideje, kako se rešiti. Ko se te ideje porajajo malo pozno, te ideje prevečkrat postanejo ideologije. Ideologije pa so večinoma povezane z nasilnostjo, ker gradijo na človeški moči in modrosti.
Sam jem, kar pač zmorem prebaviti. So določene jedi iz rastlinskega sveta, ki mi škodijo v vsakršni obliki, pa bi jih zelo rad užival, ker mi odgovarja njihov okus.
V asketskem in duhovnem življenju je splošno znano, da bomo lažje meditirali in molili, če bomo uživali rastlinsko hrano. Najbolje je, če uživamo hrano iz semen žitaric.
Kar se tiče življenjske in spolne moči, obstajajo v rastlinskem svetu zelo dobri in močni afrodiziaki. Zaradi tega se ne more trditi, da so vegetarijanci ali veganci bolj mirni in neborbeni kot pa mesojedci.
Smo pa ljudje posebna bitja. Čeprav imamo zobovje kot kakšni glodalci in prežvekovalci, si s svojo umetelnostjo ognja in spretnih rok znamo privoščiti tudi jedi, ki so večinoma rezervirane za zveri. Tudi kakšne ptice jedo meso, čeprav nimajo v svojih kljunih zverskega zobovja.
Človeško zobovje je idealno za jabolka, hruške, semena in solato. Toda človek ima eno posebnost. Človek ima močno razvit okus. Nekatere živali imajo razvit okus le zato, da vidijo, če jih bo neka jed ubila in zato ne jedo dalje. Človek pa ljubi različnost in raznovrstnost okusov. Različni okusi mu lahko celo povrnejo voljo do življenja. Nekatere šole yoge smatrajo, da ima nek zalogaj hrane v sebi moč samo toliko časa, dokler ima nekakšen okus v sebi. Ta okus smatrajo kot življenjsko energijo. Zato bi lahko mirno izpljunili grižljaj, potem, ko smo iz njega vse izčrpali.
Rastline in njihova semena so prav tako žive kot živali in ljudje. Če bi bilo seme mrtvo, ne bi iz njega vzklilo življenje. Če smo radikalni, potem bomo živeli v yogijskem pranayama dihanju in se nasičevali z ioni, dokler ne bomo usahnili. Zdi se, da bi mati narava najbolje živela brez ljudi. V nekih ozirih je to čista resnica.
Obstaja pa neka salomonska rešitev. Ko so Izraelci izšli iz egiptovske dežele, sredi puščave niso imeli kaj jesti. Zato jim je Bog z neba pošiljal mano, ki je imela okus po nekakšnih semenih. Izraelci so to jedli, ne da bi jim bilo treba zmleti kakšno seme ali ubiti kakšno žival. Sčasoma jim je to postalo enolično in jih je začela mučiti želja po drugih okusih. Zato jim je Bog poslal prepelice. Prepelic jim tudi ni bilo potrebno ubijati, ampak so jih šli kar nabirati. Zakaj jim je Bog tako ustregel? Videl je, da so preprosti ljudje, ki še niso sposobni popolnega zaupanja v Boga. Samo od kruha so bili sposobni živeti le svetniki in asketi, kot je bil Anton Puščavnik.
Jezus je sebe primerjal s to mano iz puščave in je sebe imenoval "kruh iz nebes". Nekateri mistiki so to resno vzeli in so bili sposobni živeti samo od hostije, ki se je delila pri maši. Nekateri svetniki so celo doživeli, da jim je bilo dano obhajilo celo iz nebes, prav tako kot nekoč mana Izraelcem.
Pri mani je bila tudi ta posebnost, da če si jo je nekdo hotel kaj "prišparati" za naslednji dan, da je postala črviva. Tako je Bog ljudi hotel vzgajati v zaupanju do sebe, da jim bo vsak dan dal, kar rabijo za preživetje. Delanje zalog in varčevanje je večkrat znak nezaupanja in pohlepa. Pohlep pa je temeljni vzrok za današnje globalno segrevanje. Na nas je sedaj to, ali bomo nezaupljiva množica, ali pa svetniki. Zdi se mi, da nas tudi konzervirana in zamrznjena hrana ne more rešiti iz ekstremno težkih položajev.
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: picola dne ponedeljek, 18. junij 2007 @ 04:49 CEST
Ali pač?
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 18. junij 2007 @ 14:58 CEST
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: green-green dne ponedeljek, 18. junij 2007 @ 15:40 CEST
Z gospodom, ki je omenil rek Po Toči Zvoniti je prepozno bi se delno strinjal. Delno ha? Torej nimam vse razcisceno mar ne?
Ja delno zato ker cloveka pograbi malo jeza ker smo to ze cutili sigurno prej. Pa smo izgubljali cas. Drugi del te polovice ki se pa se ne strinja je v tem da dvomim da je gospod pogruntal smisel poslanstva cloveske vrste. Torej sedaj opustiti vse skupaj in se iti se dalje iti elitisticno igro prikrivanja in praznenja naravnih virov ne vem.
Sicer prenekateri stari spisi napovedujejo taksen zastor cloveske civilizacije ali vecjega dela nje.
A si ne bi morda clovek celo zazelel naj ze enkrat pride do tega razpleta pa da se ne bomo vec mogli izgovarjati na vse druge okoli nas? Ko bomo vsi preziveli ( torej tisti ki nismo obupali ali tisti ki smo do zadnjega konca egoisticno skrivali z mocjo in kapitalom naravne vire ? ) oz. so uspeli preziveti po Bozji volji in cloveski sposobnosti sprejeti okoljske in drubene spremembe kaj bi nam ( hmmm ali bi lahko bil jaz med njimi heheh - sorry za nadutost ) ostalo:
- mana kot hrana
- nekaj cistih izvirov
- nasa presusena telesa
- nasa iznajdljivost narediti zaklonisce v vrocini
- sposobnost se gibati in iskati hrano oz. sposobnost in tudi vire
zaploditi kaksen vrt oz. oazo za ceno razstrupljenih povrsin ali
puscav ali neplodnih tal
- se telesno ljubiti med seboj in vzgojiti nov rod na drugacnih neobremenjenih osnovah, ki so nastajale v preobilju vsakrsne hrane ( v glavnem neprimerne )
- sebe in ljubljene prepustiti Bogu
Ampak do takrat je se kar nekaj casa.
Na vzhodu oz. ozemlju danasnje Sibirske Rusije so ogromne zaloge vode in se nekaj bo preteklo casa po trenutnem ekonomskem modelu, ki se bo verjetno kar sam sesedel.
Ne vem tako da pisati slavospeve vegetarijanstvu,veganstvu, presnem veganstvu pa tudi kaksnim paleolitskim prehrambenim nacinom ali kaksnim kompromisnim prehrambenim piramidam ne vem nisem preprican. Verjetno pa steje veliko ce lahko olajsamo te vroce dneve starejsim ljudem da se ohladijo sredi zelenja, da otroci se dobijo v spomin v zivo nekatere zivali , rastline , da jih spoznajo na prostem in v svobodi
( ne ujete za mleko ali meso ), da si zacnemo delati svoja okolja zelena kjerkoli smo. Nisem preprican da so nam potrebne vse te avtoceste, plocevina, klimatske naprave..,ampak dobro verjamem da je korak nazaj vsaj tako zahteven kot je bil korak naprej ( kot pri zdravljenju bolezni - kot je sla bolezen navzgor tako mora iti nazaj - brez pospevanja-laznih povrsinskih ozdravitev - z bolecinami ).
Duhovne razprave nam res vec skodijo kot koristijo ja.
Ocitno.Ampak nekje se bomo ze morali srecati ce hocemo da bodo nekateri med nami preziveli.
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Iris P. dne torek, 19. junij 2007 @ 16:39 CEST
Mogoče sodbe, ocene in pametovanja ne spadajo ravno v prvi post, ampak žal bom ravno to naredila.
Namreč, Pozitivke berem že lep čas in najverjetneje je težko spregledati "dramo", ki se dogaja med Tatjano in MC-jem. Čutim potrebo in željo, da napišem sledeče: v njunem dvoboju sem na strani MC-ja; v kreganjih z Bogumilo, sem na strani Bogumile; v bockanju z Marjo, sem na strani Marje. Enostavno vem, da je to stran Resnice, Čistosti duše, Pravičnosti, Iskrenosti, Odprtosti, Poštenosti. Kakorkoli. In naj bo kar z veliko začetnico.
Mislim, da konkretno MC zna razgaliti (pa najverjetneje niti ni bil to namen, sprva). In prepričana sem, da se bo na dolgi rok to tudi pokazalo, v kolikor bosta vztrajala in seveda, v kolikor bomo tudi ostali vztrajali.
Namreč, slučajno sem prebrala tudi tisti post, ki je bil kasneje zbrisan.
To sem želela povedati, Tatjana. Najbrž bo zdaj vse malo težje, ampak nima smisla, da bi to "spuščala" po kapljicah v toku debat.
Vem, da igrate tu zelo pomembno vlogo in ne glede na vse vas rada berem, ker mi je všeč pronicljivost. Slehernega.
In prav gotovo so ravno zaradi vaju dveh debate toliko bolj zanimive (ne gre za kake morbidne vzgibe, da bi se naslajala nad žolčnostjo) in tudi poglobljene. Žal, se velikokrat prehitro končajo. Verjetno prav zato, ker tako trčita, da razpravljanje o nečem tretjem enostavno ne pride več v poštev.
Vem, nihče od vaju dveh ne rabi neke kvazi psihoanalitičarke, ki je ravnokar padla z neba, ampak verjemite mi, da je bilo dobronamerno.
Toliko o tem.
Kar se pa tiče naslovne teme in poziva (poskusa) britanske vlade, pa sledeče:
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Iris P. dne torek, 19. junij 2007 @ 16:51 CEST
Kekec:
Z vsem tem se strinjam, dobim asociacijo na ekološke vasi, ki se ustanavljajo tudi pri nas, in na rodovne vasi. Ampak vseeno ne vem, koliko ljudi je in koliko jih bo pripravljenih iti v to. Govorim o tukaj in zdaj. O ukrepih in pozivih, ki dejansko lahko pridejo samo s strani države. Očitno.
In zato se mi v tem smislu zdi ta poteza pozitivna in daje upanje.
Hierhod:
Misliš res, da smo že na tej točki?
Kaj se pa naredi v takem primeru? Ker se čuti v zraku nasilnost in potencialno kratenje svobodnega odločanja o tem, kaj naj bi jedli, je najbolje to že v kali zatreti oz. se ne odzvati oz. ignorirati?
Vem, da najbrž nisi mislil tako, ampak govorim o tem, kako kot državljan odreagirati.
Delo posameznika na dvigovanju lastne zavesti, a ne?! In v to je vključeno marsikaj.
Meni je namreč pri vsej tej zadevi najbolj zanimivo to, da je nekdo predvsem potipal javno mnenje in tako zelo pazljivo in previdno sugeriral, da bi veljalo malo razmisliti o načinu prehranjevanja. V smislu, da bi s tem naredili nekaj dobrega za naše okolje in podnebne razmere nasploh. Torej je govora o zdravju ljudi in o okolju,v katerem živimo in kakršnega ustvarjamo za naše zanamce. Tu sploh (še) ni govora o kakih pravicah živali, recimo, o čutenju teh živih bitij, o njihovem trpljenju...
Green-green:
Čemu bi pa ti pisal slavospeve? A ni vse to, kar naštevaš, tesno povezano med seboj? A se ti ne zdi, da se vsi tu (večina) zavzemamo ravno za to?
Je pa res vprašanje, kaj ta beseda - zavzemanje zajema?
Če visimo samo tu gor, se res bolj "virtualno zavzemamo".
Prosim te, preberi si še enkrat odgovore.
In prav tako zanimivi so tudi komentarji na povezavi. Tam se dejansko vidi, kaj vse sproži v ljudeh ena taka pobuda. Kakšno nestrpnost, ogorčenje, jezo, kljubovanje, agresijo.
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: hierhod dne torek, 19. junij 2007 @ 22:51 CEST
Zaenkrat mislim zares tako, da smo že dosegli točko iz katere ni več povratka. Izhajam iz osebne izkušnje, da smo ljudje v svojih ravnanjih kar precej nepopravljivi. Če se že na nekem področju potrudimo, pa popustimo na kakšnem drugem.
Kljub tej trditvi pa imam v sebi nekakšno upanje. V končni fazi verjamem, da je življenje močnejše od smrti.
Že zdavnaj sem opustil misel, da bi s svojimi prizadevanji mogel spreobrniti ali izboljšati množice ljudi. Zato sem se osredotočil na osnovno matematiko. Če bom jaz boljši, bo svet avtomatično boljši za enega človeka. S tem ne želim reči, da sem dober in popoln človek. Samo trudim se, kolikor je v moji moči. Večkrat ga tudi polomim in skušam stvar poraviti, ker vem, da je kesanje lahko zelo boleča stvar. Zelo srečen bi bil, da bi znal vedno prav ravnati in se mi ne bi bilo treba kesati in poboljševati.
V svojem komentarju sem res postavil človeštvo v središče. Nisem razglabljal o trpljenju živali. Sam verjamem, da živali lahko na podoben način kot ljudje, doživljajo trpljenje in agonijo. Vem tudi, da se tudi živali med seboj znajo pokončevati na boleč in nasilen način. Ljudje pa znamo živali ubiti tudi na neboleč način, če le hočemo tako. Po moje nimaš nič proti, če da kakšen veterinar neozdravljivo bolnemu hišnemu ljubimčku injekcijo za evtanazijo.
Osebno res ne maram, če me kdo hoče po vsej sili prepričati, da naj nekaj jem, nekaj pa ne. Da bi pa to idejo še podkrepil, pa tisti nekdo želi človeka na nek način inkriminirati in razglasiti za nasilneža, ki uživa v trpljenju živali. Zaenkrat še vedno verjamem, da lepa beseda lepo mesto najde.
Zna pa biti življenje zelo zapleteno in te zapletenosti ideologija pogostoma ne vidi. Lahko imamo načela in principe, toda v človeškem svetu je veliko situacij, kjer mora priskočiti na pomoč kazuistika. Vsak človek je dejansko "poseben" primer. Na svetu so ljudje, ki imajo tudi kakšen poseben genski zapis ali pa "deformacijo". So ljudje, ki lahko umrejo, če jedo hrano iz žitaric. So ljudje, ki ne morejo uživati rastlinske hrane pod nobenim pogojem. So ljudje, ki dobijo strahotne alergije zaradi hrane živalskega izvora. So tudi dojenčki, ki ne prenesejo materinega mleka. So situacije, ko človek pije svoj lastni urin, da bi preživel. Ljudje so sposobni tudi kanibalizma, da bi preživeli. Tudi v živalskem svetu se to dogaja. Na koncu lahko rečemo, da je vse relativno. Včasih je to res, včasih pa ne.
Osebno smatram, da moramo biti ljudje, kolikor je to na nas, čim bolj uravnovešeni. Pričakujem, da če se nekdo zavzema za pravice živali, da se bo v podobni meri zavzemal tudi za pravice ljudi. Meni se smili vse stvarstvo. Ni mi všeč, da morajo nekje ljudje živeti v stanovanjih kot sardine, da nimajo nobenega pravega življenjskega okolja. Ni mi všeč, da morajo nekje kokoši nesti jajca po tekočem traku, ob umetni svetlobi. Ni mi všeč, da v rastlinjakih vzgajamo rastline, ki morajo roditi sadove skoraj vsak mesec. Če bi bil jaz gospodar sveta, tega ne bi dopuščal. Tako mi pa ostaja samo to, da uspem dobiti kje kakšne bio-proizvode, po ne preveč zasoljeni ceni. V nasprotnem primeru lahko grem na kakšno moderno farmo, zvežem lastnika in izpustim vse kar je tam živega na prostost. Potem pa lahko upam, da bom uspel zbežati na Južni tečaj, kjer me morda Interpol ne bo iskal. Tam bom pa upal, da bi čim več ljudi sledilo mojemu svetlemu zgledu.
Iris P.! V svojem okolju bom gotovo odreagiral, če bom naletel na konkretne primere mučenja živali. Tudi bom reagiral na trpinčenja ljudi, čeprav se mi zdi, da je za kaj takega potrebno imeti še več poguma.
Lep pozdrav!
hierhod
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: titanic dne sreda, 20. junij 2007 @ 11:56 CEST
Tudi sodim ne, kajti, kaj je resnica?
lp Titanic
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Lario dne sreda, 20. junij 2007 @ 13:07 CEST
LP, Lario
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Iris P. dne sreda, 20. junij 2007 @ 16:49 CEST
Hvala. Nekako nimam kaj dodati na to.
Na nek način si vse zaobjel, se mi zdi. Poleg tega pa resnično oddajaš eno umirjenost...ti bi rekel uravnovešenost, he he.
Še vedno mislim, da so ljudje konkretno v tej "britanski zadevi" odreagirali izrazito agresivno (govorim o povezavi), glede na to, da gre zgolj za neke vrste pobudo.
Sicer pa trenutno nekaj meljem o povezavi med vmešavanjem, ki ga omenja Titanic, in reagiranjem, ki ga omenjaš ti na koncu.
Lep pozdrav zaenkrat.
Pasja vročina
Prispeval/a: danaja... dne sreda, 20. junij 2007 @ 18:13 CEST
Jej, jej … vročina tudi tu terja svoje …
Določiti »stran Resnice, Čistosti duše, Pravičnosti, Iskrenosti, Odprtosti, Poštenosti. Kakorkoli. In naj bo kar z veliko začetnico.«
?????????????????????????????????
Uf, milo rečeno – smelo!
Še prej: »... sem na strani …., pa spet na strani … , pa spet na strani … »
In mi prihaja na misel spet tisi rek, mislim, da je kitajski:
- Za dobrim konjem se kadi! -
Ni kaj, Tatjana – čestitam!!! Očitno res razturaš, da je toliko dima za teboj!
Pozdrav vsem! Če ni morja in niti za bazen ni časa, je pa vsaj tuš z mrzlo vodo v bližini.
Pa hladna pivička. Na zdravje!
Danaja
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: Iris P. dne sreda, 20. junij 2007 @ 23:13 CEST
Saj v teoriji sem že obvladala, manjkal mi je samo še občutek.
Hja, v takih primerih smo postavljeni pred odločitev - ali bomo malce zbodli tudi mi ali se bomo naredili malo neumne ali bomo poskusili z ljubeznivostjo in prijaznostjo.
Ja, s tem rekom, torej konjem, za katerim se praši, bi se dejansko dalo norčevati, ker "izpeljank" na to temo je kar nekaj. Ampak potem ne bo konca, se mi zdi.
Že itak se je aplavdiranje današnjega prašenja preselilo v kotiček, ki je namenjen poeziji. Hmm.
Pa sem tudi sama ljubiteljica poezije.
Nič. Gremo spat.
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. junij 2007 @ 11:22 CEST
Prijazen pozdrav
Tatjana
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: Iris P. dne četrtek, 21. junij 2007 @ 14:47 CEST
Ja, verjamem, da je pesnenje povezano tudi z ljubeznijo in predanostjo.
Bom prišla kaj naokoli, zaenkrat samo berem.
No, da še sama popravim eno napako, ki precej bode v oči. Tiste, ki manj bodejo, bom pa kar pustila.
Torej, če upoštevam namig Laria, pa še kako slovnično pravilo, bi moralo namesto "aplavdiranje današnjega prašenja" pisati "ploskanje današnjemu (včerajšnjemu, pravzaprav) prašenju".
Tako.
Lep pozdrav
Ne aplavz, temveč globok vdih zasluži lepa misel
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 21. junij 2007 @ 16:09 CEST
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana
Ne aplavz, temveč globok vdih zasluži lepa misel
Prispeval/a: Iris P. dne petek, 22. junij 2007 @ 17:14 CEST
V bistvu sem izpeljevala iz tega reka zgolj zato, ker mi je bil na nek način serviran. Sicer pa jaz prvotno nisem videla niti konj niti prašenja. In odkrito povedano me to dvoje niti ne zanima kaj preveč.
Zgolj opazujem virtualni svet, v katerem sodelujem tudi sama. In vem, da si nenehno nastavljamo ogledala. In tisti, ki radi in veliko pišemo, smo v tej igri še toliko prej oz. še toliko intenzivneje. In razčiščujemo oz. nam je dana ta možnost. Potem je pa od nas odvisno (hmm, to je zdaj malo posplošeno, ampak naj bo), ali bomo to počeli v nedogled javno ali bomo nadaljevali doma, sami s sabo, v zavetju miru in tišine.
Lahko rečem, da pišem na splošno, čeprav odgovarjam tebi...in da to ne bo zvenelo zaigrano ali pa kot neko strahopetno izmikanje?
In lahko rečem še to, da je tega ogromno, da se to nenehno dogaja, ponekod malo bolj prikrito, drugje pa bolj bučno?
Temu so bile namenjene moje besede. Aplavdirala nisem. Povedala kaj bistveno novega pa verjetno tudi ne.
Mogoče ste se tudi že kdaj pogovarjali o tem, ne vem, čisto vsega pa vseeno ne utegnem prebrati.
Toliko z moje strani o teh "Britancih".
Še enkrat hvala za povabilo.
Lepo pozdravljena.
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: green-green dne sobota, 23. junij 2007 @ 21:55 CEST
V bistvu to debato cutim kot zalitev za cloveka in na njegove razloge ker se je odlocil ( ali se moral ) da pac je taksno in taksno hrano. Skratka ponizanje do nivoja kot je recimo ...vozim taksen avto ...bedarija. Ce pa si v tako razmisljanje sam prisiljen sem preican da pride trenutek ko se vprasas ali ima to kaksen smisel.
Gre najprej za odziv sebe in svojih dolocitev na to kar sporoca Bog preko nasega telesa , narava...kako je to povezano prepuscam vam.
Potem v drugem koraku pa gre za svobodo in moznost da to uveljavljas dokler vladajo ekonomski zakoni obilja. Ko teh ni vec itak vemo da so kriteriji prezivetja na drugih nivojih in takrat ...no o tom potom...Ne razmisljajmo...
Torej svoboda in moznost.
Povsem nelogicno je tudi v luci zasnove ekonomije Adam Smitha kot snovalca tega sicer ze malo razapdajocega modela izmenjave dobrin ( sedaj ko so viri narave ogrozeni tudi v navidez stabilnih in ucinkovitih ekonomijah ) torej povsem nelogicno: da je prehrana v katero je vlozena storitev ubijanja ki je nam ocitna da ni dar narave ( se enkrat ce nekoga pitas in zpares med gitre in ga dnevno kontroliras kako je z njegovo tezo in potem prevazas na naftni pogon potem je to zahteva , nadutost, nekaj kar nam Bog ni namenil, odtujenost od Boga ne samo narave in lahko bi rekel da ima tako bitje tezave in probleme ) torej ocitno je da ne gre vec za dar. Se vec niti simulirati vec ne moremo darila. Torej to bitje tudi ni vec dar za ta univerzum. Zahteva svoj obstoj. Kot bi posiljevalec posilil svojo zrtev in bi potem rekel tako je in nic drugace. In posiljena zrtev je lahko zadovoljna da je posiljena.
Sploh totalno brez veze. Nic vec nima smisla ko zacnemo tako razmisljati. Ja saj se da preziveti da si dnevno lazes. Pises pesmice in osladno debatiras po forumih, se gres pikolovstva in kompliciras zivljenje in obenem pises neke melanhlicne pesmi o naravi ki je itak ne mores dojeti ker ne pac ne mores. Kako pa ces ce si dnevno v protislovju. Skratka eden vic.
In tudi ta debata je vic. Popolnoma nekonstruktivna. Pac casa dovolj , darilo Boga da razcistimo svoje kjer smo zavozili.
No preziveti pac moramo in razcistiti da tako pac ne gre.
Ja zasedaj pa ostane edini smisel to:
da res ni vazno ali Big Veg ali si Big Raw Veg ...ker to je zopet izraz nasih tezav....gre samo za svobodo in pravico in uslugo temu ekonomskem modelu ce zeli se obstati da se opremi s tem da se zacnemo distancirati tudi po tem kdo bo uzival gnjoce razpadjoce tkivo in kdo ne. Tako kot smo dojeli da je potrebno lociti nekadilce in kadilce. Bomo verjetno tudi to. To za tukaj in zdaj. Za kaksne dolgorocne bivanjske probleme pa se itak ve...da bo treba se delati na sebi tako fizicno ( ne samo pisati pesmice ampak vzeti tudi kramp in lopato namesto kombajna da bomo razumeli cikle narave ).
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: Iris P. dne nedelja, 24. junij 2007 @ 11:02 CEST
("pesem", nastala v 5-ih minutah, ki nima ambicij biti pesem)
Po robu se sprehajamo,
nenehno lovimo ravnotežje.
Spodaj je blato,
zgoraj je čistost.
Preseči se - to je ključno.
Katarza.
Stvar posameznika.
Pozdravljena z razkošno preobleko
in fanfarami?
Ni nujno.
Čas bo povedal.
In času je treba dati priložnost.
Ja, res je - nam opazovalcem je lahko.
Časovna distanca,
čustvena nevpletenost.
Kakšno razkošje!
Bučke si pripravljamo
na tisoč in en način
- in ne zataknejo se nam.
PS Lepo nedeljo tebi in vsem tu sodelujočim.
Kdo vse si želi biti
Prispeval/a: BraneK1 dne nedelja, 24. junij 2007 @ 15:20 CEST
Res je nedelja in češnje dozorene, če kateri pašejo ali kateremu pašejo vas vsaj viratualno povabim na eno pest lepo dozorenih, trdih češenj. Tudi kakšno osvežilno pijačo vam ponudim, samo bom mogoče preje ženo moral omehčati, da ne bo kaj huda.
Če me občutek ne vara sem bil iz igre izločen več kot en teden, saj nisem mogel vstopiti z geslom.
Če hoče kdo še kakšno na štiri oči, ali recimo štiri očkane črke mi lahko piše na tabrane_k@email.si.
Vse zgoraj navedene lepo pozdravljam in se za vas tudi lepo imam.
Brane
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: Iris P. dne nedelja, 24. junij 2007 @ 23:37 CEST
Kaj je čistost? Iskrenost, ne. Saj s tem se verjetno vsi strinjamo.
Fanfare so bile povezane s katarzo, ne z drugim.
Šibe se pa ne bojim. Oz. to je že stvar tistega, ki bi šibo imel, in mene kot kao žrtve.
Lepo bodi.
Kdo vse si želi biti
Prispeval/a: Iris P. dne nedelja, 24. junij 2007 @ 23:47 CEST
Na češnje "padam", tako da z moje strani tu sploh ni dileme, he he.
Kar se pa tiče težav s prijavljanjem, pa bi se to verjetno dalo urediti z uredništvom, ali ne?
Ali si hotel povedati, da je bil ravno v tem problem, da ti je nekdo onemogočil vstop?
Hmm, ja, to pa ne vem, kako deluje tu, ampak ne vidim razloga glede na tvoj umirjen ton in način pisanja.
Upam, da se bo kdo oglasil iz uredništva in ti pojasnil, v čem je bil problem.
Lepo pozdravljen.
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: green-green dne ponedeljek, 25. junij 2007 @ 08:41 CEST
Zakaj pa žrtev?
Kdo vse si želi biti konj, za katerim se praši?
Prispeval/a: Iris P. dne ponedeljek, 25. junij 2007 @ 23:25 CEST
Med poglabljanjem v Candido in poglabljanjem v "poezijo" si izbral Candido...potem pa imamo neizživete pesniške duše še en razlog več, da se počutimo nerazumljene, he he
Lep pozdrav
Blagoslovljena dobra volja!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 27. junij 2007 @ 12:21 CEST
Post, ki lahko nastopi po mukotrpnosti našega bivanja, v končni fazi lahko predstavlja tudi spodbujanje duha k delavnosti in resnosti, je pa tudi lahko nekaj posvetilnega za naše dobro razpoloženje. Neprestano ščipanje lastnega telesa lahko povzroči bolečine.
Svinčniki so začeli padati pod mize in zarisujejo tam črte, kot dolgotrajna tramvajska vožnja gor in dol in delajo skrbi potnikom. Na obrazih so odtisnjeni zemljevidi razmišljanja. Post daje premišljevanju globino in razsežnost, posebno če se hočejo misli do konca izkašljati in se na koncu vsemu zvonko zasmejati.
Pripovedovanje na pitoresken in anekdotičen način je lahko zabavno, če so misli v svoji končni vsoti osvobojene križev in težav zbirateljstva krivic. Misli so vzgib navdiha in če že pišemo, naj živi navdih, smeh in dobra volja! Da bomo mokri navzven in navznoter, v oči in v hlače. Ha,ha,ha…. Smeh naj bo poln žametnobasovskega glasu in nežnih dotikov srca. Lahkokrile ptice, navdihovalke humorja naj krožijo in vzletajo po Pozitivkah in naj nam njihovo petje polepša dan, da nam postane pri duši toplo in da nam letina obrodi veliko krompirja.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Epilog k prispevku
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 27. junij 2007 @ 13:41 CEST
Tatjana
Epilog k prispevku
Prispeval/a: green-green dne sreda, 27. junij 2007 @ 15:02 CEST
A si želite da bi vaša bila zadnja beseda!
Ampak mi postajate vprašljivi.
Se mi zdi, da kar krepko razmišljate o izzivu zelenjave in sadja kot
osnovne prehrane.
Kdo vam lahko zatrdi?
Ma ja saj je kup problemov?
1. demineralizirana prst in slabsa absoebcija biokativnih snovi
pri rastlinah
2. pa prsila in pesticidi v razih oblikah
3. Pa transport iz dezel kjer delavci opravljajo suzenjsko za
za firme kot so Chiquita ali kaksnega drugega modernega
plantaznika. Delo za pobiranje ananasa ( otroci tudi pod
10-letom )
Mimogrede Šviccarji veliko vlagajo v moderne Afriške
plantaže - hm bi me zanimalo kako plačujejo takšno delo
in kakšen ekonomksi model izkoriščanja uporabljajo )
4. pa kot ste navedli uporaba gnojil
Ja lahko si priklicemo ne vem koliko razlogov da ne nareidmo spremembe.
In če je čas obilja in če se ne rabite ubadati s protislovji in se vam ohranja vaša ustvarjalnost ( kot razumem je pisanje stihov ena taka vaša ustvarjalnost ) se razume da v tem trenutk ni razloga. Ampak to da je zelenjava ( tudi ce je industrijsko internzivno pridelana ) razlog da se ne spremeni nekja v prehrani ali pa da ne boste nič pridobili pri zdravju to pa ne verjamem. Sem prepičan če boste preprosto namensko zaeči skrbeti za vedno večji delež zelenjave in sadja in boste s to zavestjo nabavljli in skrbeli za živila, da se vam bodo vrata kar sporit odpirala da boste prihajali do vedno bolj kvalitetne zelenjave. Samo nekje je potrebno začeti in se ne preveč obremenjevati s tistim kar bi še prišlo.
Sistemska rešitev kvaltietne zelenjave in sadja itak vemo da bo morala iti v smeri samozadostnosti preskrbe mest in preusmeritev naše tako davčne politike kot tudi stroke v logistiki mesta in lokalne regije v to da so mesta pri prehrambeni oskrbi samozadostna in neodvisna od svetovnih problemov in nihanj. Vsaj v tisti osnovi. Ampak kdo bo čakal da politiki in ostarela stroka ( ki je študirala svojo stroko če v časih preobilja naravnih virov ) pride do tega.
Po korakih...
Že jutri si lahko zastavite kako oblikovati tedenski jedilnik da bo dnevno vseboval 60% sveže zelenjave in sadja z upoštevanjem:
- da ne bo konfliktnih sestavin v enem obroku
- da ne bo prekrivanja med posameznimi obroki
( hidrati vs proteini, )
- da bo večino tekočine za ta dan dobljeno iz sadja in zelenjave
- da bo v večinskem proecentu to zlenejava in sadje
lokalnega značaja in sezonskega ( kolikors se da...
ostalo prepustimo težnji in rasti ter tudi napreovanju okolja )
- da v teh 60% žive in sveže zelenjavei n sadja recimo 70%
zelenja ( klorofilni viri za razstrupljanje zgodovine )
- da se pripravi doma hladilnik in emablaza v hladilniku da
si lahko organizirate nabavo v tocn dolocenih dneh
ko se dogovorite s kaksno kmetijo ali
prodajalcem ( otrej da dobite sveže najmanj od prejšnega
večera ubrano zelenjavo in sadje )
Skratka kar nekaj zanimivih izzivov in kdo ve kakšna ustvarjalna sila vas bo šele takrat čakala.
O kvaliteti in čutnosti teleščkanja in ljubezni pa vam je namignil že eden gospod prej.
A ni to dovolj izzivov, da se namesto teh javnih duelov na forumu rajši za hec sproba. Itak iz vaših pesmi je začutiti eno sporočilo, da naj bi bila življenje ena igra. IN če je tako zakaj človek ne bi sprobal.
Malo se prikloni človek, pobere kakšno neumno besedo ali oceno kakšnega močnega EGA ( hehhe dueli tukaj gor ) ampak šteje itak tisto kar pride: zdravje in prešernost in veselje nad globokim vdihom po dežju sredi gozdnega brega in občutek večje svežine ( uhhh do tja je še lep kos poti po razstruplajnju in utrujeni glavi ki bi samo spala vsled čiščenja telesa od vseh
izrojenih mikroroganizmov ki jim ustreza brezzračni in zakisani
kotički našega obremenjenega telesa ).
Prijetno in ustvarjalno tako vam kot tudi vsem nam,
Epilog k prispevku
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 27. junij 2007 @ 17:50 CEST
naj vam povem, da sem velik del svoje otroštva preživela na kmetih in da vem kako se streže kmetskemu delu. Znam saditi krompir n. pr. skoplješ grapico, vanj nasuješ kravjega gnoja, položiš v razdalji 20 cm koščke narezanega krompirja in zasuješ. Nato ga moraš enkrat okopati in ko odpadejo beli cvetovi ga pustiš dozoreti. Ga izkoplješ in daš v vreče. Koruzo sem pa sadila tako, da smo od enega konca njive do druge napeli vrv in na 10 do 20 cm razdalje s klinom naredili v zemlji luknjo in vanjo stresli nekaj zrn koruze. Koruzo moraš okopati, nato jo obreš, daš sušiti v kitah, slečeš ličke in jo z rokami olupiš od koclja ter daš v vreče. Nato greš v mlin in ti zmeljejo koruzno moko.
Epilog kaj to pomeni? Nikakor ne zadnje besede na članek drugih, temveč mojo osebno zaključno misel. Vsi pa imajo svoje stališče in tukaj se lepo lahko mirno pogovarjamo o tem in onem in izmenjujemo mišljenje.
Glede zelenjave in sadja naj povem, da sem zrasla ob koruzni polenti trikrat na dan med vojno in po vojni ni bilo nič boljše. Vajena sem preproste kmečke prehrane tako kot jo je kuhala moja babica, ki je že zdavnaj ni več. In otroci s kmetov so navajani v glavnem na prehrano, sestavljeno iz zelenjave in sadja, na polento, krompir, repo, fižol in podobno.
Ta hrana me navdihuje celo v moji poeziji. Preberi si mojo pesem o polenti, ki jo najdeš na spletnih straneh Pozitivk. Lahko prebereš tudi pesem moj kraj in boš videl kakšen je moj odnos do narave in kako sem živela. Veliko se pa človek ne more spremeniti, saj vsak ohrani slog življenja iz mladosti. Danes živim v mestu in kupim na tržnici od kmetov, kar se dobi. Včasih je to kvalitetno, včasih ni. Moja večerja pa je celo moje življenje sadje (češnje, grozdje, fige, pomaranče, breskve, hruške, nešpole, marelice in še bi lahko naštevala, odvisno od letnega časa in možnosti). Takšna večerja je pa tako osvežujoča, da proti jutru dobiš navdih, da nastane pesem.
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana
Epilog k prispevku
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 27. junij 2007 @ 18:31 CEST
morda pa vam bo všeč tale moje pesem o polenti, ki je najverjetneje niste brali, ker je bila objavljena pred več kot enim letom.
Pesem sega v obdobje od leta 1940 tja v tisto obdobje bede in lakote, ki je sledilo po vojni. Dne 22. 9.1943 so Nemci požgali materino domačijo, rešili so le dve vreči koruze iz goreče hiše. Le-ta pa je v begunstvu omogočila preživetje. Ko se je moj oče vrnil leta 1945 iz Dachaua, ni bilo pri hiši niti enega samega koščka kruha, ne enega samega krompirja. Moj oče bolan (Nacisti so delali na njem medicinske preizkuse) je preplaval Sočo in na drugi strani Soče so imeli Angloameričani vojaško kuhinjo. Tam je izprosil eno konzervo škatlo kuhanih makaronov, preplaval Sočo z eno roko, ker v eni je držal "picno" in prinesel domov makarone, da nismo pognili od lakote. Nikomur od vas ne želim toliko bede in lakote, kot jo je dala moja družina skozi med vojno in po vojni. Minila so leta, ko nisem videla kruha niti na sliki. Zato vas lepo prosim, nihče od vas nima zadnje besede, zadnjo besedo bo imela zgodovina in nikomur od vseh vas, ki se ukvarjate z veganstvom, vegetarijanstvom in podobnim ne želim, da bi v življenju dali skozi kaj takega.
Toliko v pojasnilo!
LP Tatjana
POLENTA
Če me kdo vpraša,
kakšna so bila zrnja,
kakšna je bila moka
in kakšna je bila polenta
iz tistih rumenih mozaičkov
iz dveh vreč koruze,
ki so jih med vojno
rešili iz goreče hiše,
bi mu odgovorila,
da je bila nebeška mana
zlate barve pred menoj,
ki me je odrešila lakote.
Skoznjo so se pretapljali
travniki domačije
z makovim cvetjem in plavico,
skoznjo so se scejale
kaplje znoja
in vode reke Vipave.
Ob koruzne storže
se je zalepilo sonce
in zapustilo vso težo in moč
v barvah rumenega zrnja
na storžu, ki me je iskal.
Nebo je z materinsko ljubeznijo
odložilo zarjo v zavitke,
v srajčke iz ličk
in mehkih lasnic,
ki so bile kot nitke
človeškega diha.
Polenta se je vraščala vame
in jaz sem rasla iz nje.
Na ličkah sem prespala
svoje dekliške sanje
v vonjih in barvah koruze.
Dolga otroška leta
sem luščila ta zrna sreče
in tipala z dlanjo medico
slastnega okusa
kuhane polente
v zlato bakrenem kotličku,
prikritim z zapečeno skorjo,
ob presevanju žarečega oglja
skoz moje čakajoče oči.
Del mene je ostal
za rešetami in kitami koruze,
ki še čakajo, da bi jih moje roke
z ljubeznijo oluščile
in zmleto zrnje použile
z nekdanjo slastjo.
Tako kot nekoč,
ko je bila poletna edina hrana,
ki se mi je skoz vse življenje
prikazovala kot Bog.
Epilog - Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: green-green dne četrtek, 28. junij 2007 @ 00:48 CEST
Prebral sem vašo zgodbo.
Verjetno ne bom nikdar dal vaše izkušnje skozi.
Moja zgodba bi sicer tudi bila lahko izziv ampak je spet drugi čas in druga travma in predvsem imam vtis da v nečem pa sva si podobna: oba sva ponosna na vsak svojo otroško zgodbo.
Ne morem točno reči, da vam morda na nek način zavida to izkušnjo. Tako velika dejanja in preprosto - odločitev na mestu - preživeti.
Ampak danes ( človek bi skoraj rekel žal ko tako z nekim spoštljivimi čustvi prisluhnemo zgodbi kot je vaša ) so drugi časi.
Spomnim se ko sva se s sošolcem potepala po hribih in divjini in nisva zjutraj v nahrbtnik napolnila vode in ko sva pred večerom še vedno brez vode ( ker so pač presahnili tisti izviri ki bi naj bili po specialkah in po pričevnajih domačinov ) sv prišla do mlake kjer so plavali kravjeki. In sva pila tisto vodo. In nama nič ni bilo , čila naslednje jutro in še veliko sva prehodila. Pa še kravjekov se nisva več tako bala. Ampak verjetno vi še najboljše razumere če bi danes pil tisto mlako bi sigurno zbolel.
Lepa je ta vaša zgodba o koruzi.
Ampak o čem se pravzaprav pogovarjamo?
VErjetno ne o tem zakaj vsi ki smo danes del bivanja da opravicimo svoja današnja dejanja z dogodki, na katere nismo mogli vplivati v preteklosti in jih sedaj koristimo zato da zatremo oči pred sedanjostjo. Ali pač?
Ali gre pri pri tem samo za oceno današnjih novih pogojev , malo kritike in potem modrovanje da vsi ki bivamo danes pa res nima nič s tem?
Imate prav Izbira, svobodna volja!
Kot je bila izbira v čau vašega otroštva?
Še enkrat z vsem spoštovanjem in lepo zgodbo ste nam povedali. In hvala zanjo.
Ampak kako si naj jaz pomagam z njo.
Ali pa nekdo drug, ki v svoji tim razvajenosti bo se jutri vsedel v pisarno v klimatiziranih prostorih, opazoval vročino skozi, utrujen od obilja in vsemogoče droge okoli nas , morda z glavlboli, morda s kakšno drugo tegobo, ki je izraz razkroja v izobillju ( verjetno preobilju ).
Poglejte naravne življenske cikle v naravi.
Ko narava cveti, se razživijo tropi rastlinijedev, vse je zeleno, svežina zraka, ...kdaj zaživijo v naravi mesojedi: ko je obilje na svojem višku oz. ko je ta višek preobilja že negiran s tem da preobilje obstaja in takrat nastopi razkroj...vlada krvi in navidez junaške borbe ampak trganje mesa - razkroj, končni pohod pred neko močno transformacijo ( suša, zima, deževna doba ).
Danes so časi nič kaj manj junaški in spoštovanja vredni.
Samo zgodbe s katerimi si ne moremo danes pomagati jih zasenčijo. So izzivi in zelo zanimivi. Zgodbe iz preteklosti so lepe, mogočne ampak po drugi strani če jih uporabimo kot alibi zasenčijo izzive in ustvarjalne možnosti današnji generaciji.
NE morem zahtevati enakih izzivov ali pač?
Saj konec koncev si jih lahko danes tudi izberemo. V vaših časih to ni bila stvar izbire-tok dogodkov vam je določal odločitev in trenutno reakcijo. Danes je to stvar izbire.
Ampak ne vidim v ničemer da danes nekdo ki se mora opredeliti za akcijo ker mu je vsajena bolečina ob uboju živali ali padca dreves...pa naj zgleda še tako banalno in brez veze napram velikim časom. Toliko večje herojstvo se mi zdi v nekakšni današnji projekciji ker danes lahko obežiš pred to bolečino si jo imaš možnost zatreti z manj bolečine. V vašem času pa je to bilo stvar preživetja biti ali ne biti.
Ali ne vidite danes ravno v tem veličino in izziv bivanja in akterjev?
Hvala da ste mi še dodatno odprli oči da je edino pravilno da se začnemo še močneje zavedati kaj je zdravje in kaj je odnos do vsega živega in kaj so dejanja.
JA nič greva v akcijo mar ne?
Zdravja in modrosti ter priložnosti za akcijo ( takrat ni bolečine ampak je samo bivanje mar ne ) vsem nam,
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 28. junij 2007 @ 10:08 CEST
hvala za vaš komentar, s katerim ste se pokazali kot modra oseba, ki zna ceniti izkušnje drugih in hkrati razumeti čas, v katerem živimo. Čas, ki ga živimo je dejanskost, ki bi jo težko kot posamezniki spremenili. Ima svoje zakonitosti. V lovu za dobičkonosnostjo je človeštvo zašlo v nesorazmernost, v potrošnjo, ki ni nujna za preživetje. Ravnovesje v naravi se ruši. Tropski in drugi gozdovi, ki so pljuča planeta, se neusmiljeno iztrebljajo. Klonirajo se vrste rastlin, katerim se nasilno spreminjajo njihove naravne lastnosti, kar negativno vpliva na človeka, na živali in celotno atmosfero. Po drugi strani pa je bila vsaj v delu sveta odpravljena lakota. Pojavila se je pa druga skrajnost, nezdravo obilje in nezdravo okolje. Vse to je težko s pravili ali nekimi akcijami usmeriti na pravo in uravnoteženo pot, ker najmočnejša je zakonitost delovanja kapitala in tudi stanja ni mogoče spremeniti čez noč, ne da bi prišlo do neželnih posledic, saj je eno z drugim povezano od zaposlitev do tržišča. Treba je upoštevati kako se seli kapital iz ene panoge v drugo. Proizvodnja potrebuje kupno moč, ljudje pa zadovoljujejo svoje količinske potrebe po potrošnji. Žal ostajata dve negativni potezi pri delovanju človeštvo, da človek proizvaja, kar nujno ne potrebuje in da kapital diktira človeku življenje. Človek ni postal ničesar drugega kot moderni suženj, ki je sprejel prostovoljno suženjstvo in svoje zastrupljenje telesa in okolja, v katerem biva. Človek stojično vse to prenaša, je nemočan kot posameznik. Kot skupnost pa je vpet v najrazličnejše interese, ki ga omejujejo v njegovem delovanju kot posameznika.
Moje mnenje je, da mora vsak ozaveščen človek odkriti v sebi sposobnost, da deluje etično in da skrbi za svoje zdravje, zdrav način prehranjevanja in da izoblikuje optimalen odnos do vsega živega in neživega stvarstva, ki je človeku zaupano v upravljanje. Na svetu je že tako, da se mladost konča z egoizmom in nestrpnostjo do drugih, starost pa s skrbjo in z življenjem za druge ter celo s preveliko mero tolerantnosti in popustljivosti. Za večino ljudi pa pride v življenju čas, ko se začnejo zavedati svojih napak šele tedaj, ko jim zdravje odpoveduje. Koliko kadilcev je prenehalo kaditi, ko so jim diagnosticirali raka na pljučih. Prepozno. Če je človek etičen, bo svojo etičnost izkazal najprej s strpnostjo v odnosih z drugimi ljudmi, ki živijo gotovo po nekih etičnih načelih in s svojo skromnostjo, saj normalen človek je že po svojem psihičnem ustroju in že po naravi pretežno etično bitje, razen redkih izjem. Ljudi pokvari samo denar in hlepenje po moči in obvladovanju drugih. Za nekatere pa lahko postane pojem etičnosti žargon pravšnjosti, ker jim je lastno poziranje postalo ideologija, s katero uspevajo žaliti druge s tem, da sebe kažejo v svoji namišljeni popolnosti. Etičnost je kompleksen pojem. Sem že nekje povedala, da popolnih ljudi ni, so samo ljudje prizadevanj.
Ko bo okolje (človeški bios) načeto do take mere, da bo življenje na planetu postalo težko vzdržno (primanjkovanje vodnih virov, suša, poplave, temperaturne spremembe, ekološke katastrofe, onesnaženo okolje - reke, morja itd), bo človeštvo spet v znamenju poganjanja za novimi zaslužki in za kapitalom, pristopilo k tehnološkemu reševanju situacije. Toliko let, kot je človeštvo porabilo za onesnaževanje okolja, toliko let bo porabilo za njegovo eko sanacijo. To izkušnjo so nekatere razvite države že dale skozi. Skozi vse to pa se bodo stekali zaslužki. Vendar na svetu je bil in bo ostal denar sveta vladar. Ta dirigira in vodi svet. Žal, to ne bi smelo biti, vendar je tako. Kar lahko storimo, lahko storimo le kot posamezniki pri samemu sebi. Tu pa ni nekega generalnega pravila, vse je bolj stvar občutka in vesti ter kot zmore človek, da deluje kar se da pozitivno. Morda se bodo tudi dirigenti svetovne politike in vodilni gospodarstveniki zbudili in dojeli, da je treba nekaj narediti.
Obstaja samo vprašanje, ali morda človeštvo na tej višini svojega razvoja s posegi v naravo in njene osnovne zakonitosti, ne pospešuje nasilno njenega konca, ki izziva nevarnost, ko uprizarja vse te krute igre sovraštva in kar naprej zastruplja tenko plast atmosfere, ki jo vidhava in mu je za preživetje nujno potrebna. V tej sodobni družbi najverjetneje srečujemo samo simptome starostnega propadanja in degeneracije, iz katere se bo človeštvo težko dvignilo in se otreslo svojih spon, ki mu jih diktira kapital in dobiček. Vprašanje je, ali je ta doba človeštva njegova pubertetna doba odraščanja ali je že to starostna doba propadanja. Pravi odgovor bo pokazal čas. Vaše razmišljanje vsekakor podpiram, saj je usmerjeno v pravo smer.
Lep pozdrav
Tatjana
Epilog - Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 28. junij 2007 @ 10:28 CEST
Lep pozdrav
Tatjana
Epilog - Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Lario dne četrtek, 28. junij 2007 @ 12:51 CEST
Lp
Epilog - Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Lario dne četrtek, 28. junij 2007 @ 15:14 CEST
Taki in podobni se napihujejo v imenu odlike(bolje vedo)
kaj pomeni bolje???? kdo sploh odloča, kaj je bolje???? O tem odločajo dobri. Kdo pa je dober in kdo odloča o tem kdo je dober?????. Jasno spet dobri sami!!!!! In, če se slabi okličejo za dobre, kot je običajno, kaj potem??????'
Potem nastane vojna, ker se imajo nekateri za dobre.So res dobri in kdo bo odločal kdo je dober?????? itd. (Zgodba o jari kači in steklem polžu)
LP
Epilog - Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 28. junij 2007 @ 18:06 CEST
Resnično vesela bom, ko bom lahko kupila tvojo obljubljeno knjigo, o kateri si mi govorila v Piramidi, in jo položila na knjižno polico med izdane knjige Pozitivcev (Miran, Ljuba, Ajda, Nara, itd). Tedaj bom rekla: Tole pisateljico s Pozitivk sem pa poznala! Tudi tvoja babica bo tvojega uspeha vesela.
LP Tatjana
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Andres dne petek, 6. julij 2007 @ 23:19 CEST
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Lario dne sobota, 7. julij 2007 @ 08:35 CEST
LP, Lario
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Lea7 dne sobota, 7. julij 2007 @ 10:17 CEST
Poslušala sem jo že pred spanjem in poslušam jo tudi sedaj. :) Kaj takšnega bi se tukaj lahko našlo večkrat. :) Glasba za dušo. :)
Lep pozdrav!
Skrivni načrt – kako nas vse spremeniti v vegetarijance
Prispeval/a: Andres dne sobota, 7. julij 2007 @ 16:29 CEST