Andreja Sušnik: "Prehodi iz ekstremne vročine v hlad in iz suše v močo še nikoli niso bili tako skokoviti"

"Tudi v preteklosti so se pojavljali zgodnje pomladi in sušna obdobja, a za veliko krajši čas in manj intenzivno, danes pa so prehodi iz ekstremne vročine v hlad in iz suše v močo skokoviti, kar kaže na tropski razvoj vremena," ugotavlja agrometeorologinja Andreja Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Zavoljo neviht - ozračje se zadnje tri tedne ni umirilo niti za en dan - in visokih temperatur sadno drevje znova močno ogroža hrušev ožig, zaradi katerega so morali v najbolj kritičnem letu doslej (2003) požagati in uničiti na tisoče dreves, škode pa je bilo za več kot 250.000 evrov. Tokrat je najhuje na Gorenjskem, v okolici Polhovega Gradca in Maribora ter v Prekmurju.

Vrane kradle zapakirano silažo

Na fitosanitarni upravi opozarjajo, da so zaradi širjenja hruševega ožiga (bakterija Erwinia amylovora, ki ga povzroča, se prenaša med delom v sadovnjaku, z vetrom in žuželkami) v nevarnosti sadovnjaki z intenzivno pridelavo jabolk v Mariboru in okolici ter ponekod na Gorenjskem (Begunje, Radovljica, Lesce, Podbrezje, Kamnik), zlasti zato, ker učinkovitih zaščitnih sredstev za preprečevanje okužbe ni.

Letošnjo vremensko zmedo čutijo tudi mnogi drugi kmetijci. Dr. Lea Milevoj, profesorica fitomedicine na biotehniški fakulteti v Ljubljani, našteva: zaradi mile zime so se namnožile pršice, sploh na hmelju, in listne uši, vrtove so okupirali nadležni polži brez hišic, zaradi zgodnje spomladanske suše so vrane marsikje kradle zapakirano silažo…

Po besedah Sušnikove razvoj rastlin, tako gojenih kot negojenih, letos prehiteva do tri tedne, zato ne preseneča, da se je žetev v Pomurju že začela, in to teden do dva prej kot običajno. Pozitivna plat nenavadnega vremena pa je poplava pikapolonic. Lea Milevoj: "Prezimujejo v zatišju, pod listjem, letos pa so se bolj zgodaj zbudile, kar je dobro, saj uničujejo uši, ki jih je zlasti veliko na pšenici."

Dr. Ignac Sivec, biolog, zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, meni, da letošnje vreme z vidika živali ni nič posebnega. "Občasno se kakšna vrsta prenamnoži in takoj nastane preplah. Vreme je neobičajno le za ljudi, saj hočemo imeti vedno lepo, suho in toplo, toda kar je dobro za nas, še zdaleč ni dobro tudi za živali. Narava je v ravnotežju: če enkrat preveč dežuje, drugič premalo, to nadoknadi.

Toda to ravnotežje je zaradi človekovih posegov vedno bolj porušeno, prav tako prehranjevalna veriga živali. Več je uši, ker ni toliko ptic in plazilcev, ki se z njimi prehranjujejo. Poleg tega avtomobili povozijo ogromno žab, česar ne more nadoknaditi nobena vremenska sprememba. Če bi bila zaradi letošnjega vremena kakšna kača več, pa tudi ne bi bilo nič narobe, saj so skoraj izumrle," ugotavlja dr. Sivec.

Bolj kot občasno množenje posameznih živalskih vrst zaradi vremena pa ga skrbi: "Z ogrevanjem ozračja se vračajo bolezni, ki so bile pri nas že izkoreninjene. Ena takih je malarija, ki se je pred vojnami pojavljala tudi v nekdanji Jugoslaviji. Ta bo pod vplivom vremena prišla nazaj k nam."

Vir: dnevnik.si