Samota kliče spomine,
ob njih si ti,
srce je polno bolečine,
a tebe ni.

Le kje je žar pomladi,
ko narava se budi,
zaprta sem v bodeči ogradi,
odkar tebe ni.

Noge pozabile so stezice,
a misel na najine poti beži,
kjer nekdaj so pele ptice,
a danes vse je tiho, ker te ni.

Samota kliče spomine,
Ob njih ostajaš ti,
a srce rešila bom praznine,
čeprav tebe ni.