Piše: prof. dr. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije v novi Vivi www.viva.si

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje
V medicini delam že več kot petdeset let, od tega se vsaj petinštirideset let ukvarjam z ortopedijo in ortopedskimi obolenji. Kot ortoped sem delal na šolski polikliniki, predvsem na področju preprečevanja bolezni mladine, skoraj štirideset let sem bil zaposlen na ortopedski kliniki, zdaj pa delam v zasebni praksi.

V vsem tem času sem se srečal z ogromno bolniki, ki sem jih spremljal v šolski in mladostni dobi, a tudi pozneje v življenju. Pacientom, prijateljem in znancem sem svetoval, kako naj ravnajo, da bodo preprečili ortopedske bolezni. Pozneje so mi pogosto povedali, da jim je žal, ker me takrat niso poslušali.

Večina sesalcev se že kmalu po rojstvu postavi na noge in shodi. Pri dojenčku pa se lastnosti, značilne za človeško vrsto, kot sta hoja in govor, razvijajo postopno. Marsikatere od teh lastnosti niso prirojene – novorojenček se jih nauči pozneje, z opazovanjem in s posnemanjem odraslih. V prvem letu življenja se premika kot štirinožec, pri čemer se predvsem plazi.

Po petih mesecih začne sedeti – takrat se začne hrbtenica prilagajati novim razmeram, zatem pa se jim prilagodijo še roke in noge. Preden otrok obvlada normalno hojo, preden torej obvlada pravilno postavljanje nog naprej in nazaj ter pravilne ritme medenice, kaj šele doseže usklajenost gibov, ki omogoči tekoče gibanje, mine precej časa. Telo štirinožca nosijo štirje stebri, pri čemer se hrbtenica giblje v rahlih vijugah, človek pa mora loviti ravnotežje, hoditi na dveh hoduljah.

Popotnica za starost: razvoj telesa v mladosti
Bolezni gibal v odrasli in starostni dobi so v veliki meri odvisna od razvoja telesa med odraščanjem. Razvoj bolezni mišično-skeletnega sistema v določeni meri določa telesna zgradba, vendar tudi telesna drža. Pravilna drža zagotavlja dobro ravnovesje ob najmanjši možni obremenitvi sklepov in mišic. Težo telesa nosi okostje ob kar najmanjši pomoči mišic. Najpogostejše bolezni gibal odrasle in starostne dobe so:

1. artroza sklepov, zlasti tistih, ki so najbolj obremenjeni,
2. degenerativne spremembe medvretenčne ploščice in njene posledice

 (spondiloza, spondilartroza, hernija, spinalna stenoza, sindrom vrat-roke),

1. bolečine v ramenu in komolcu,
2. deformacije stopala.

Degenerativne spremembe
Pri več kot 70 odstotkih sedemdesetletnikov lahko z RTG-slikami ugotovimo degenerativne spremembe na sklepih in hrbtenici, le polovica med njimi pa jih ima tudi težave. Do degenerativnih sprememb v medvretenčni ploščici lahko pride že po dvajsetem ali tridesetem letu, manjše spremembe na hrustancu, denimo na pogačici kolena, pa najdemo pri skoraj vseh ljudeh, starejših od trideset let.

Degenerativne spremembe prizadenejo skoraj vsakega človeka, zato v resnici ne gre za obolenja, pač pa za pojave, povezane s staranjem. RTG-slike nemalokrat pokažejo hude spremembe na hrbtenici, ki pa jih ne spremljajo težave. O obolenju govorimo šele takrat, ko nastopijo težave – predvsem bolečine.

Preventivna medicina
Medicinska panoga, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, se imenuje preventivna medicina, njene metode pa preventivni ukrepi. V preteklosti – v nekaterih nerazvitih državah pa še zdaj – se je preventivna medicina borila predvsem proti infekcijskim boleznim. Po zaslugi preventivnih ukrepov (cepljenje, higienski ukrepi …) jih v razvitem svetu v obliki epidemij tako rekoč ne poznamo več.

Dandanes se preventivna in socialna medicina v razvitem svetu ukvarjata z obolenji, ki so posledica visoke življenjske ravni in dolgega življenja. K tem obolenjem prištevamo sladkorno bolezen, srčna obolenja, tumorje in degenerativna obolenja gibal. Na področje preventivne medicine spadajo tudi boj proti čezmerni telesni teži ter ukrepi za ohranjanje vitalnosti in telesne sposobnosti.

Epidemiologija teh obolenj obsega preiskave, pogostnost in razširjenost obolenj, delazmožnost, dednost in smrtnost posamezne skupine ljudi. Naloga analitične epidemiologije je ugotoviti vzroke in dejavnike tveganja, kajti vedenje o tem je v pomoč pri iskanju primerne zaščite.

Zdravo in močno mišičje
Preventivne ukrepe bi lahko razdelili v dve skupini:
•  odstranitev vzrokov za nepravilno obremenitev hrbtenice in sklepov
•  krepitev mišičja, ki pomaga doseči pravilno obremenitev hrbtenice in sklepov.

Zdravo in močno mišičje omogoči, da se telo lažje zoperstavlja vsakodnevnim naporom. Lagodno življenje je vzrok za nezadostno telesno dejavnost, na drugi strani pa delo v službi pogosto enostransko obremenjuje mišice in celotno telo. Pri tem nismo pozorni na znano dejstvo, da je treba celotno mišičje razvijati in obremenjevati enakomerno. Prav zaradi tega pri ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj, prihaja do utrujenosti in bolečin

Vaje in šport!
Danes še ne vemo, kako preprečiti težave, ki jih povzročijo degenerativne spremembe na hrbtenici in sklepih. Menimo pa, da je možno preprečiti ali vsaj zmanjšati možnost za nastanek vidnega obolenja. To dosežemo s tem, da upoštevamo nasvete za pravilno opravljanje dela in odpravimo telesne nepravilnosti. Še največ pa dosežemo, če s pravilno telesno dejavnostjo enakomerno krepimo mišice, kajti to je najboljše jamstvo, da ne bo prišlo do vidnega obolenja.

Posebna skrb pri poškodbah!
V primeru poškodbe je treba bodisi z neoperativnimi bodisi z operativnimi metodami takoj in v največji možni meri odpraviti vse nepravilnosti na sklepih. Sanirati je treba vse, tudi majhne deformacije hrbtenice in okončin (zlasti spodnjih), ter vnetja, ki bi lahko nastala v sklepih. Pozdraviti je treba tudi vsa obolenja, ki lahko prizadenejo sklepe, kot so revmatoidni artritis, giht …

Na preventivni pregled
Na preventivnem pregledu strokovnjak ugotovi morebitne nepravilnosti ter določi obliko zdravljenja. Preventivni ukrepi so pomembni zato, da odstranimo tudi nemoteče nepravilnosti, ki pa bi lahko pozneje, zlasti v starosti, začele povzročati težave. Pri preventivnih pregledih velikokrat ne najdemo nobenih nepravilnosti, kadar pa jih ugotovimo, pacientom svetujemo, kako naprej.

prof. dr. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije

Degenerativna obolenja hrbtenice in sklepov so čedalje pogostejši vzrok za odsotnost z dela in prezgodnjo invalidnost. Večina avtorjev se strinja, da je le malo ljudi, ki jih ne bi vsaj enkrat v življenju bolel križ. Pri tem ni razlik med moškimi in ženskami. Približno 70 odstotkov bolnikov pestijo hujše oblike obolenj hrbtenice prav v najbolj aktivni dobi, torej med 30. in 50. letim. Pri obeh spolih se število težav s starostjo zmanjšuje. Po 70. letu so bolečine v križu navadno posledica drugih bolezni, denimo osteoporoze ali tumorjev, seveda pa obstajajo tudi številne izjeme.

Nepravilne obremenitve v vsakdanjem življenju Vzroki za nepravilne obremenitve hrbtenice in sklepov: • preveč sedenja na delovnem mestu, pred televizijo in računalnikom, • preveč vožnje z avtomobilom, • delovna mesta so urejena tako, da zahtevajo preveč enostranskih obremenitev, • če sedimo preveč udobno, pozabimo, da je naše telo ustvarjeno za veliko gibanja.

Kako si lahko pomagamo? Razumljivo je, da se marsičemu ne moremo izogniti. Sedenje za strojem ali za pisalno mizo med delovnim časom je nuja, ki se ji je nemogoče izogniti, vsakdo pa lahko naredi naslednje: • opustimo vožnjo z dvigalom in gremo raje peš – sprva morda prehodimo samo nadstropje ali dve, pozneje pa vse več, • izogibamo se tekočim stopnicam, • če že ne moremo brez avtomobila, ga lahko parkiramo za pet minut hoje stran od cilja.