Orodja za poneumljanje
Gospodarji so si izmislili kopico metod, da bi človeštvo zadržali v nevednosti, pa tudi, da bi blokirali duhovni razvoj ljudi. Poleg lažnih zgodbic - legend in mitov so si izmislili zapletene miselne koncepte, s katerimi so uspeli možgane ljudi povsem zasužnjiti.

Ti koncepti, imenovani religije, pripravljeni v času prvega imperija, so bili trojanski konji za um, zgodbe, natlačene s sistemom prepričanj in zavajajočih informacij. Vernike so prikrito vzgajale k miselnosti gospodarjev (Judovska vera) ali sužnjev (krščanska, nato še muslimanska vera), predvsem pa so jih ločile od njihovega božanskega bistva.

Za nameček se je ločnica med tem "Bogom", ki so ga religije slikale zunaj, in Gospodarji, ki so jih častili kot bogove, zabrisala in ostala je le še čudna entiteta Boga, ki ga je treba častiti in ubogati. Konceptualna nasprotja med ustvarjenimi verskimi sistemi so bila kot nalašč za ustvarjanje prihodnjih konfliktov, ki so omogočili odvračanje pozornosti od resničnosti in realnih problemov, obenem pa so omogočila številne vojne, ki so prinesle gore denarja v malhe finančnikov iz vrst Gospodarjev.

Ker so bili človeški osebki genetsko Gospodarjem precej podobni, v določenem smislu - pri čustvih - pa celo močnejši, je bilo treba poskrbeti, da se ljudje ne bi zavedali svojih potencialov in darov, temveč jim je bilo treba njihovo poreklo prikriti. Starodavna znanja njihovih poganskih svečenikov, ki so se tisočletja ohranjala preko starodavnih zapisov, je bilo nujno uničiti. Pri tem so bila verska preganjanja nevernikov kot nalašč, s požigi knjižnic (npr. vAleksandriji) je bilo odstranjeno ogromno nevarnega znanja.

Psihološka orodja, imenovana religije, so se tudi v drugih pogledih pokazala kot silno uporabna. Omogočila so ustvarjanje živih robotov, ki so se nenehno ukvarjali z "verskimi temami", njihova fanatičnost pa je omogočila, da so sami zatrli vse tiste, ki so si drznili izkazovati drugačnost in odstopati od začrtanih norm. Te so močno preganjali in v velikem številu kurili na grmadah. Prestrašeni ljudje so tako postali zelo poslušne ovčice v hlevih Gospodarjev: bili so hkrati zaporniki in svoji ječarji - in to po lastni volji. Si je bilo želeti še kaj lepšega?

Konflikt med verami je kmalu obrodil sadove: v štiristo letih po Mohamedu in tisoč letih po prihodu mesije Jezusa Kristusa, ki je poskrbel za osvežitev vere, je prišlo do svete, križarske vojne krščanskega sveta proti nevernim muslimanskim ljudstvom, ki so oblegala skupno sveto mesto Jeruzalem (kako priročno!). Odtlej konflikta med obema verskima svetovoma ni bilo več mogoče povsem pogasiti in je še danes odlično sredstvo za ustvarjanje napetosti in lokalnih vojn, ki debelijo žepe bančnikov in trgovcev z orožjem.

Ker pa so nekateri uhajali iz religije k bolj oprijemljivim stvarem, v vse bolj zanimivo znanost, je bilo tudi tej treba nadeti uzde. V Londonu so brž ustanovili Royal Society, ki je diktirala razvoj znanosti. Gospodarji so preko svojih dobro izobraženih mož lansirali odkritja naravnih zakonov, ki so pomagali zorni kot človeštva krčiti zgolj na materialni svet. Tako so se ljudje vse bolj poglabljali v predstavo, da so zgolj materialna bitja, omejena na življenje med rojstvom in smrtjo, in so izgubljali številne duhovne darove in čute, ki so jih nekoč s pridom uporabljali.

Zoran Železnikar

Vir: www.prisluhni.si