Še vedno smo v zagati, ko pride do vprašanja, ali je kozarec na pol poln ali na pol prazen. Ali so ljudje bolj nagnjeni k optimizmu ali realizmu? Po dognanjih nevroznanstvenikov smo ljudje po naravi bolj optimisti kot realisti, vendar se tega ne zavedamo.

Morda zato, ker bi bila preveč svetla prihodnost preveč »pocukrana« varianta, se nekoliko zadržimo nazaj, ker se nam zdi preveč nevarno, da bi bili nenehno optimisti. Pristranski smo glede optimizma, to pomeni, da pričakujemo večjo verjetnost za pozitivne dogodke in podcenjujemo možnost za slabe dogodke.

Čeprav ta precenjenost ni nujno slaba. Veliko optimizma nam pomaga do večjih uspehov in boljšega počutja. Vendar ko gre za slabe dogodke, kot so zboleti za neozdravljivo boleznijo menimo, da se to ne bo zgodilo nam.

Na kratko: optimistični smo,ko gre za nas same, za naše otroke in družine. Vendar smo bolj realistični glede naših sosedov.

Upanje ni racionalno stanje, lahko se vprašamo zakaj je optimizem naravni del človeka? Zakaj naši možgani spodbujajo optimizem? Bodite optimistični, kot vam narava očitno veli, vendar z vpogledom v realnost.

Prevedla in priredila Petra Strugar

Vir: www.finerminds.com