Z izrazom okužbe sečil imenujemo kolonizacijo urina z mikrobi, ki povzroči vnetje kot odgovor gostitelja. Pomenijo ne le resno zdravstveno težavo, marveč tudi socialno-ekonomski izziv, saj so zelo pogoste, rade se ponavljajo in pri kroničnih zapletih vodijo v ponavljajoče se hospitalizacije.

Bakterije
Za okužbe so najpogosteje krive bakterije, ki so normalno prisotne v debelem črevesu in zaidejo v urinarni trakt oziroma sečila, kjer povzročijo okužbo. V praksi je najpogostejši povzročitelj okužbe sečil bakterija E.coli, ki je odgovorna za okoli 80 odstotkov primerov, sledijo bakterije proteus, klebsiella, stafilokoki in enterobakterije.

Ponavadi se okužita mehur in sečnica, čeprav sicer okužba lahko prizadene vse dele sečil. Če je ne zdravimo, pa se lahko razširi vse do ledvic, kjer lahko nastanejo resni zapleti. Anatomija ženskih urogenitalnih organov pojasni, zakaj so tovrstne okužbe pogostejše pri ženskah kot pri moških, saj je sečnica ali uretra zelo kratka in po njej si bakterije zlahka utrejo pot iz nožice.

Vzroki

Okužbe sečil so pogostejše pri nosečnicah ter ženskah v menopavzi in postmenopavzi, saj hormonske spremembe lahko povečajo občutljivost sluznice sečnice za mikroorganizme. Pojavijo se lahko ob prizadetosti imunskega sistema zaradi stresa, napora ali druge okužbe, saj se takrat zmanjša tudi odpornost sluznice sečnice proti mikroorganizmom. Cistitis se lahko pojavi kot zaplet drugih težav, kot so sladkorna bolezen, ledvični pesek ali kamni, povečana prostata.

V enem letu okoli 11 odstotkov žensk občuti simptome okužbe sečil in več kot polovico ženske populacije je okužba prizadela vsaj enkrat v življenju. Najpogostejši dejavniki, ki povečujejo dovzetnost za okužbe, so uporaba spermicidnih sredstev in diafragme ter dražečih snovi, ki jih najdemo v parfumiranih milih in penah za kopanje, parfumiranih tamponih, vložkih …

Pri moških se omenjene okužbe pojavljajo večinoma po 50. letu, saj takrat lahko pride do povečanja prostate, kar otežuje praznjenje mehurja in ustvarja ugodno okolje za razvoj okužbe. Okužbe sečil pri predhodno zdravih ljudeh brez strukturnih ali funkcionalnih nepravilnosti sečil označujejo za nezapletene, če pa te obstajajo, veljajo okužbe za zapletene.

Obramba pred okužbami

Vsak prodor patogenih bakterij v sečila se ne konča z okužbo. Izid prodora uropatogenih bakterij v sečila je odvisen od razmerja med virulenco bakterij in močjo imunskega sistema gostitelja. Ta ima vrsto obrambnih mehanizmov, s katerimi se bori proti okužbam, obstajajo pa tudi številni dejavniki, ki lahko povečajo njihovo občutljivost. V obrambnem mehanizmu sodelujejo normalna bakterijska mikroflora vagine in periuretralnega območja, iztek urina med uriniranjem, sestava in kislost urina, protibakterijske snovi, ki obdajajo sluznico, polimorfonuklearni levkociti, produkcija sekrecijskih imunoglobulinov A, ki imajo glavno vlogo v obrambi proti uropatogenim bakterijam. Bolj ko so naravni mehanizmi (obstoj obstrukcije, kateterizacija mehurja) ogroženi, nižje ravni bakterijske virulence so potrebne za nastanek okužbe.

Kako prepoznati okužbo sečil?

Simptomi okužbe sečil so najpogosteje subjektivne težave, ki jih pacienti opisujejo kot pekoč občutek in bolečine med uriniranjem, pogosto siljenje na vodo in izločanje po kapljicah, nujna in velika potreba po uriniranju. Pogosto se spremenijo videz, barva in vonj urina, mogoče se pri hujših okužbah celo pojavi kri.

Kombinacija teh simptomov ter odsotnost simptomov, ki bi nakazovali na genitalno okužbo (vaginalna iritacija in spremembe v vaginalnem izločku), v več kot 90 odstotkov možnosti nakazujeta, da gre za okužbo sečil. Za postavitev diagnoze je poleg anamneze nujno opraviti laboratorijsko preiskavo urina. Nadaljnja analiza vključuje urinokulturo, ki je upravičena pri ponavljajočih se okužbah, ob sumu na zapleteno okužbo kot tudi pri nosečnicah in otrocih, mlajših od treh let.

Zdravljenje

Antibiotiki so prva linija zdravljenja, izbira ustreznega zdravila ter dolžina terapije pa sta odvisni od vrste okužbe in dejavnikov, kot so starost pacienta, zgodovina zdravljenja, preobčutljivost za določene antibiotike. Neustrezna uporaba antibiotikov in posledično povečanje protimikrobne odpornosti vodita do številnih zapletov in podaljšujeta težavo, kar zelo negativno vpliva na kakovost življenja. Pri zdravljenju akutnega nezapletenega cistitisa je kratkotrajna uporaba antibiotikov (tri do pet dni) pokazala največ koristi za paciente.

Asimptomatska bakteriurija pri ženskah ni indikacija za antibiotično zdravljenje, razen v nosečnosti, obdobju, ko je povečano tveganje za kolonizacijo sečil s patogenimi bakterijami. Če se okužba ne zdravi, se lahko razvije v akutno okužbo ledvic, ki ima lahko vrsto neželenih izidov za mater in otroka. Izvidi urinokulture in prisotnost znatnega števila bakterij v urinu je zadostno merilo za postavitev diagnoze. Zdravljenje simptomatskih okužb je treba začeti takoj in ga po potrebi prilagajati glede na izvide antibiograma. Teden ali dva po končanem zdravljenju je treba ponoviti urinokulturo, ki bo preverila uspešnost terapije.

Da bi se postavila diagnoza asimptomatske bakteriurije, je treba urinokuturo čez teden ali dva ponoviti in terapije ni treba začeti, preden so znani izvidi ponovljene urinokulture. Blažje oblike cistitisa pri ženskah namreč lahko izzvenijo ob nefarmakoloških ukrepih s prehranskimi dodatki ali brez njih, medtem ko se morajo težje oblike in ponavljajoči se cistitits (več kot trikrat letno) zdraviti pod nadzorom zdravnika. Okužbe sečil pri moških, otrocih, nosečnicah, diabetikih in imunsko oslabljenih ljudeh se zdravijo izključno pod nadzorom zdravnika.

Če so obenem prisotni tudi genitalni simptomi (srbenje, pekoč občutek v genitalijah in/ali pojav izcedka), je mogoče posumiti na genitalno okužbo, kar je prav tako razlog za napotitev pacienta k zdravniku.

Če se ob tem pojavijo povišana telesna temperatura, bolečina v ledvenem delu, oslabelost, slabost in bruhanje, gre mogoče za okužbo ledvic (pielonefritis) in je bolnika treba napotiti k specialistu.

Samopomoč

Če ni razlogov za obisk zdravnika, so priporočljivi nefarmakološki ukrepi za blaženje simptomov kot tudi splošni preventivni ukrepi, s katerimi preprečimo ponovitev okužbe sečil. Priporočljiva je uporaba lista navadne jagodičnice (Arbutus unedo) in vednozelenega gornika (Arctostaphilos uva ursi) v obliki čajev ali kot sestavine čajnih mešanic. Trajanje uporabe omejite na sedem dni, saj če simptomi vztrajajo po štirih dneh, se je treba oglasiti pri zdravniku. Prav tako se je priporočljivo izogibati živilom, ki ustvarjajo kislo okolje, kot so slakor, sladkarije in sadje.

Ponavljajoče se okužbe

Za ponavljajoče se okužbe sečil veljajo tiste, ki se pojavijo več kot dvakrat v šestih mesecih ali trikrat v letu dni. Pomenijo posebno težavo, saj se okužba ponovi pri okoli 20 do 35 odstotkih žensk, desetino žensk pa prizadene tri do pet okužb na leto. Ponovno okužbo lahko povzroči isti povzročitelj ali kak drug patogen mikroorganizem. Okužbe so pogostejše pri ženskah z družinsko anamnezo okužbe sečil in seksualno aktivnih ženskah, zlasti tistih, ki uporabljajo spermicide.

Pri vsakem bolniku s ponavljajočo se okužbo sečil je nujno preveriti, ali obstaja kakšna anomalija sečil oziroma drug dejavnik, ki povečuje dovzetnost sečil za okužbe in ustvarja pogoje za ponavljanje okužbe. Zapletena patogeneza ponavljajočih se okužb zahteva dosledno izvajanje preventivnih ukrepov. Profilaksa z uporabo protimikrobnih zdravil pomeni dolgotrajno uporabo (približno šest mesecev) majhnih odmerkov antibiotikov vsakodnevno ali trikrat tedensko. Ženskam, pri katerih se simptomi okužbe pojavljajo po seksualnih odnosih, priporočajo uporabo enega odmerka antibiotika po odnosu.

Pacientkam, ki so sposobne prepoznati simptome urinarne okužbe, pa občasno predpišemo samoiniciativno uporabo antibiotikov ob pojavu prvih simptomov.

Preventiva pred ponavljajočimi se okužbami sečil je uporaba izdelkov iz brusnice (Vaccinium macrocarpon). Pri ženskah v postmenopavzi estrogen, ki se uporablja vaginalno kot krema ali prstan, obnavlja atrofirano sluznico vagine in trigonuma mehurja, spodbuja razmoževanje laktobacilov ter znižuje pH, kar preprečuje kolonizacijo enterobakterij.

Otroci

Pri otrocih je zelo pomembno pravočasno prepoznati okužbo in jo ustrezno zdraviti, saj lahko nezdravljena vodi do okvare ledvic in hipertenzije. Na okužbo sečil pri dojenčkih vedno posumimo ob povišani temperaturi, slabšem teku, prekinjenem curku urina, spremembi barve in vonja urina. Starejši otroci večinoma tožijo, da jih med »lulanjem« peče ali boli v spodnjem delu trebuha in hrbta, kot tudi, da jih pogosto sili na vodo. Toda mlajši otroci ne znajo povedati, kaj jih muči, zato je vloga staršev pri prepoznavanju te okužbe zelo pomembna.

Zelo pomembno je tudi pravilno jemanje vzorca urina. Pri otrocih, ki so v plenicah, vzorec jemljemo z vrečko, ki jo zalepimo na kožo zunanje odprtine sečnice. Pred tem je treba otroka umiti. Pri večjih otrocih se vzorec srednjega curka prvega jutranjega urina odvzame v sterilno steklenico. Včasih je treba narediti še dodatne analize, krvno sliko z levkocitno formulo in CRP. Na podlagi sedimentov urina (povečanega števila levkocitov) se začne terapija z antibiotikom, za katerega se predpostavlja, da je najučinkovitejši in ga je mogoče prilagoditi, šele izvid antibiograma pa pokaže, ali predpisano zdravilo deluje na izolirano bakterijo. 

Nekaj dni po koncu terapije z antibiotiki je potrebna kontrolna analiza urina s sedimentom in urinokulturo. Okužba sečil je lahko posledica kakšne resnejše težave – anomalije sečil. Zaradi tega je včasih treba opraviti natančnejše preiskave sečil in ultrazvočni pregled.

Nasveti ob pogostih okužbah

• Če vam je predpisano zdravljenje z zdravili, ga vedno izpeljite do konca, čeprav že prej občutite izboljšanje.
• Povečajte vnos tekočine (na okoli dva litra dnevno), kar bo povečalo diurezo in pospešilo spiranje bakterij iz mehurja.
• Urinirati je treba vedno, ko začutite potrebo, in takrat popolnoma sprazniti mehur.
• Bolniki, ki uporabljajo preparate uva ursi, ne bi smeli uporabljati vitamina C niti preparatov iz brusnic, izogibati se morajo tudi živilom, ki nižajo pH urina, saj se aktivne sestavine uve sproščajo pri višjih vrednostih pH. Uporaba listov uva ursi in podobnih preparatov je kontraindicirana med nosečnostjo, dojenjem in pri otrocih, mlajših od 12 let.
• Izogibajte se parfumiranemu milu, peneči se kopeli, parfumiranim vložkom in tamponom, saj njihove sestavine lahko dražijo sluznico sečil.
• Izogibajte se ozkemu spodnjemu perilu. Nosite udobno perilo iz bombaža.
• Dosledno izvajajte intimno higieno, zlasti med menstrualnim ciklusom.

Staša Petkovič, mag. farm.

Vir: www.viva.si