Z razprtim krilom
žive rože je cvetela
in raztapljala oči metulju.
Tkala je z odsevi kožo
in ga nežno vabila.

Odprla je liste
odzunaj in odznotraj,
z njimi je dihala
največjo skrivnost.

Gledal je cvetno čašo.
Naučil se je,
česar prej ni znal.
V jelševju je zapela ptica.

S plahutajočimi krili,
oblečen v živo pisane barve,
se je usedel na zidec
in čakal, ko je roža
izpuhtevala vonj.

Začutil je pravo radost.
Bil je bolj podoben
mladeniču kakor metulju.
Krilo je plapolalo v vetru
in roža se je obračala
za soncem.
Užila sta med trenutka,
ki je imel okus po ljubezni.