Koliko tovarn ali delavnic ali sploh kakršnihkoli dejavnosti v Sloveniji so ustavili, ker so se državljani pritožili zaradi njihovega prevelikega onesnaževanja okolja? Ne vemo, ker tega ne vedo oziroma ne povedo na okoljskemu inšpektoratu Slovenije, ki naj bi nadziral, kaj se dogaja s slovenskim okoljem.

Dejstvo je, da v državi, ki hlasta za čim večjo gospodarsko rastjo, s katero naj bi dohiteli razvitejše od nas, s težkim srcem omejujemo kakršnokoli dejavnost in še težje onesnaževalcem pristrižemo peruti. Kot članica Evropske unije imamo tudi na tem področju jasno določeno zakonodajo.

Okoljski inšpektorji morajo namreč obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, vlagatelje morajo celo obvestiti, kakšne ukrepe so sprejeli, če ti to od njih zahtevajo. Še več, inšpektor mora obravnavati tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so te neresne oziroma lažne.

Naravovarstveno ozaveščeni državljani lahko svoje prijave sporočajo pisno, po telefonu, osebno ali po elektronski pošti na pristojno območno enoto inšpektorata (enote so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu.

Po tej logiki so razvrščeni tudi njihovi e-naslovi, irsop.oe-ce@gov.si je celjski, namesto ce pa za vsako enoto vstavite ustrezno kratico, kot je na avtomobilskih tablicah - kp, kr, lj, mb…). Kdor želi osebni stik z inšpektorji, ga ti čakajo vsak ponedeljek in sredo od 9. do 11. ure.

Na inšpektoratu svetujejo, da vsako prijavo opremite s čim več podatki. Na primer za kakšno domnevno onesnaženje gre, njegovo lokacijo, opišete sporni objekt... Tudi če prijava ni anonimna, so inšpektorji dolžni varovati tajnost vira prijave in tudi vira drugih informacij, na podlagi katerih opravljajo svoj nadzor.

Če pregledi pokažejo na dejanske nepravilnosti in jih kršitelji v določenem roku ne odpravijo, lahko inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti. Kadar ta neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma obstaja nevarnost, da bi povzročila škodo v okolju in na premoženju, lahko inšpekcija zaprtje ukaže tudi brez omenjenega roka za odpravo nepravilnosti.

Zakonodaja okoljskim nadzornikom prav tako omogoča, da zapečatijo poslovne prostore ali pa stroje in opremo. Najbolj vztrajnim in trmastim kršiteljem lahko odklopijo elektriko, vodo, plin ter vse ožičene telekomunikacije. Skratka, cela vrsta ukrepov, zaradi katerih bi inšpektorji lahko ali celo morali biti strah in trepet onesnaževalcev.

A naj vas navdušenje ne zanese. Čeprav bi morale vse naprave, ki lahko povzročijo večje onesnaženje okolja, že več kot tri mesece imeti strožje okoljevarstveno soglasje, imenovano odločba IPPC, ga je doslej pridobila le tretjina. Kot vse kaže, bo minilo še kar nekaj časa, preden bo uresničena ta zakonska zahteva.

Zanimivo se je o učinkovitosti dela inšpekcije in celotne državne uprave na tem področju pogovarjati s prebivalci Planinske vasi. Minilo je že več kot deset let, odkar so zahtevali, naj inšpekcija ustavi delovanje asfaltne baze v tamkajšnjem naravnem okolju.

Februarja 1998 je okoljski inšpektorat okoljskega ministrstva izdal odločbo za rušenje spornega objekta in povrnitev okolja v prejšnje stanje. A asfaltirnica še vedno deluje, krajani pa so na okoljsko ministrstvo in pristojno inšpekcijsko službo pred dnevi znova naslovili poziv, naj vendarle ukrepajo. Tako gre to...

Vir: dnevnik.si