Vsakodnevni odnosi in interakcije med ljudmi meni osebno predstavljajo izziv. Včasih lahko sedim sama nekje in samo opazujem izraze, pogovore, neverbalno kumunikacijo in skušam zaznati, kakšno je počutje posameznika in v kakšnem odnosu je z družbo.

Redkokdaj me lahko nekdo iztiri, se tudi zgodi. Vendar ne skušam pasti pod vpliv mojega ega, temveč razmišljam, kaj je oseba v meni izzvala. Ko zamenjam pogled, se tudi ne odzivam na način, ki ga v tistem trenutku nekdo pričakuje.

Sem pa zadnjič nasmejana v klubu stala pred toaleto in samo s postavo iztirila neko žensko. Ne glede na to, da sem skušala biti prijazna, se ni pustila motiti. Ko sem opazovala njen obraz, sem videla žalostne poteze in razmišljala, zakaj sem jo tako zmotila. Že dolgo se mi to ni zgodilo.

Razmišljala sem o tem, na kar tudi opozarjam ljudi, da nam ljudje nastavljajo ogledalo.

Ko se v življenju začneš posvečati samemu sebi in so ti odnosi, ki te spremljajo, izziv, se lahko naučiš veliko o sebi.

Ponavadi pozabljamo na primarne vzorce družine. Ko se pogovarjamo o starših, večina pripoveduje olepšano sliko, katero so si narisali, kakšni so bili starši. Ko začnemo drezati v vzorce, komu smo podobni, kaj nas je motilo, pa slika postane drugačna.

Včasih lahko samo gib, ki ti je kot otroku povzročal nelagodje, v nas zbudi vulkan čustev, pa sploh ne vemo, zakaj.

Zato so nam nekateri ljudje bolj blizu, drugi ne, nekateri nam dišijo, drugi ne, nekateri iz nas povlečejo najboljše, drugi obratno.

Ko se enkrat ob tem začnemo zabavati in zavestno opazujemo odnose, vam povem, da ni bolj zanimivih situacij, ki nam širijo obzorje.

Velikokrat ljudje rečemo, tak pač sem, sprejmi ali pusti. To je povsem zadovoljivo, če se nekdo tako odloči. Vendar je v odnose vpetih več ljudi, kar pomeni, da te nekdo tudi ne sprejme. Izziv pa je, da si delimo mnenja in se tudi drug od drugega učimo in verjemite, ljudje nas naučijo največ.

Tako sem že pred leti sprejela izziv, da bom lastnosti, ki mi ne služijo več ali pa mi otežujejo življenje, spremenila, tako da vem, saj sem seveda preizkusila, da se ljudje lahko tudi zavestno spremenimo v osebo, kakršna najbrž v osnovi je, pa je bila naučena drugače. V osebo, s katero z veseljem živim, s sabo, tako, da mi je bolje.

Ne glede na odločitev pa se tako ali tako spreminjamo, zato je potrebno tudi v najbližjih odnosih vsaj na 5 let sesti za mizo in dogovoriti nova pravila.

Tako vam lahko iz lastne zofe povem, da se vse da, če se hoče, ter da se lahko spreminjamo na bolje. Predvsem pa si lahko vzamemo za izziv, da rutina in stari vzorci ne služijo več današnjemu času in se zabavate ob ogledu sebe v ogledalih, ki nam jih postavljajajo ljudje.

Če postavite ego na stran in se igrate igro, boste spoznali svoj novi jaz in njegove dimenzije.

Stalna je samo sprememba in le ta nam omogoča polno in strastno življenje.

Vir: www.mychi.si