Piše: Urša Češnjaj v novi Vivi www.viva.si

Odkrijte mir in svežo življenjsko energijo
Vsi imamo obdobja, ko nam primanjkuje spanca, ko nas pestijo stres in druge duševne težave, telo pa nas prej ali slej opozori, da nismo v naravnem ravnovesju. Pri tem nam lahko uspešno pomaga taijiquan, ki svojo učinkovitost potrjuje že več stoletij.

Tudi pri nas ima vse več navdušencev, mladih in starih, ki vztrajno vadijo in prisegajo na njegovo učinkovitost. Taijiquan (izgovarja se taj dži čuen) je učinkovita kitajska veščina za krepitev in varovanje zdravja.

Temelji na znanosti o negovanju življenjske moči, zakonih življenjske energije, ki kroži v človeškem telesu, na teoriji ravnovesja jin-jang in učinkovitih samoobrambnih tehnikah. Poleg akupunkture ter kitajske masaže in zeliščarstva je taijiquan eden od glavnih stebrov tradicionalne kitajske medicine.

Kratka zgodovina
Po mističnem izročilu naj bi taijiquan nastal okrog 12. stoletja na gori Wudang. Tedaj naj bi daoistični modrec Zhang Sanfeng opazoval epski boj med ptico in kačo ter iznašel gibanje, utemeljeno na dveh nasprotnih polih, jingu in jangu. Po uradni različici in raziskavah kitajskih zgodovinarjev pa je veščino v 17. stoletju iznašel general Chen Wangting iz vasi Chen v provinci Henan. Danes poznamo več slogov taijiquana – iz prvotnega sloga chen se je v 19. stoletju razvil slog yang, pozneje pa še wu, he, wu-hao in sun.

Vzpostavljanje notranjega ravnovesja
Taijiquan prinaša nadgradnjo življenja v smislu celostne skrbi zase, v energetski povezavi med telesom in umom. Ta veščina je vir duševne in telesne moči, saj spodbuja razvoj notranje energije, ki je prisotna v našem telesu in se pretaka po kanalih, imenovanih meridijani. Kitajska tradicionalna medicina razume zdravje kot ravnovesje dveh nasprotnih polov – jina in janga.

Če se to ravnovesje poruši, se s tem spremeni energetski tok v meridijanih, kar je navadno razlog, da zbolimo. Koncept energije je temelj taijiquana, njegov cilj pa je vzpostavljanje (energetskega) ravnovesja, ki omogoči vnovično nemoteno kroženje energije po telesu. Taijiquan je lahko namenjen tudi samoobrambi; zaradi pristopa "od znotraj navzven" ga uvrščajo med notranje borilne veščine.

Primeren za vsakogar
Gibanje pri taijiquanu se razlikuje od ustaljenih športno-gibalnih vzorcev in fitnes vaj, saj lahko zaradi svoje osnovne filozofije prilagodljivosti in iskanja optimalne poti pomeni tudi življenjski slog, seveda pa ga lahko razumemo tudi kot zdravo izkoriščanje prostega časa. Ker namesto mišic uporabljamo um in notranjo energijo, lahko to veščino učinkovito vadi vsakdo, ne glede na starost ali telesno pripravljenost.

Taijiquan s svojo mehko spiralno tehniko gibanja skrbi za pretočnost in fleksibilnost telesa. Kljub nenehnemu gibanju se ne izčrpamo in utrudimo tako kot pri drugih športih – gibanje pri taijiquanu nas napolnjuje z mirom in s svežo življenjsko energijo.

Blagodejen za zdravje
S prebujanjem notranje energije se telo naravna in um sprosti, izboljša se pretok krvi, duševne, umske in energetske blokade popustijo, med organi pa se vzpostavi energetsko ravnovesje, ki je ključno za njihovo delovanje. Vse to deluje preventivno, lajša in omili pa tudi simptome obstoječih bolezni. Tako se človeški organizem približuje optimalnem stanju, v katerem um in telo delujeta v harmoniji.

Vzpostavljanje naravnega notranjega ravnovesja
Stresno sodobno življenje nas pogosto potisne iz naravnega ravnovesja, pri njegovem vnovičnem vzpostavljanju pa nam pomaga taijiquan – seveda če ga ne razumemo zgolj kot posnemanja zunanjega gibanja med vadbo. Taijiquan je notranje pomagalo, ki nam pomaga ozavestiti neravnovesja in postopno odpravljati vzroke po naravni poti, namesto da slabo telesno in duševno počutje blažimo z zahodnjaškimi pristopi, ki le blažijo simptome, ne odpravljajo pa vzrokov.

Pod učiteljevim vodstvom
Marsikdo meni, da nima dovolj časa za obiskovanje vadbe ob dogovorjenih dnevih in urah, in bi se taijiquana raje naučil doma. Pestra izbira knjig, DVD-jev in kratkih filmov na spletu nam omogoča seznanitev s to veščino, pri tem pa se moramo zavedati slabih posledic takšne izbire. Pri vadbi nas namreč nihče ne popravlja. To pripelje do neupoštevanja notranjih načel delovanja in možnih preobremenitev, zlasti sklepov in vezi, kar lahko – zlasti pri dolgotrajnejši vadbi – povzroči manjše in tudi večje bolečine in poškodbe.

Kam na taijiquan?
V Sloveniji je veliko društev in tudi posameznih izvajalcev vadbe taijiquana, od nas samih pa je odvisno, čemu namenjamo prednost. Vadbe se lahko udeležimo tako rekoč v vsakem malce večjem kraju, za mesečno obiskovanje (dvakrat na teden) pa bomo odšteli približno 30 evrov. Ni pa odveč previdnost pri izbiri društva oziroma učitelja.

Pri izbiri učitelja so pomembne njegove izkušnje – ne le z izvajanjem veščine, temveč tudi z razumevanjem in demonstracijo sprememb energije pri gibanju ter s povezovanjem veščine s celostno podobo tradicionalne kitajske medicine in negovanja zdravja. Najpomembnejša odlika učitelja je v tem, da nas pri oblikovanju položajev in figur redno popravlja ter nam s tem pomaga, da začutimo pravilne položaje in jih vadimo, dokler nam ne preidejo v kri.

Vadba taijiquana
Če ne oblikujemo pravilnih položajev telesa in osvojimo osnovnih načel gibanja, je brezpredmetno razmišljati o pretoku energije, vzpostavljanju notranjega energetskega ravnovesja in resničnih koristih taijiquana. Takšna vadba ostane na površinski ravni in navadno bolj spominja na počasno razgibavanje kot na izvorni taijiquan.

Vadba, ki traja približno 90 minut, poteka takole: najprej je na vrsti 30 minut ogrevanja, da se mišice, sklepi in druge strukture pripravijo na intenzivnejše gibanje. Ogrevanju sledi stoječa meditacija, ki traja 15 minut ali več. Preostanek je namenjen izvajanju form taijiquana, ki so sestavljene iz različnih položajev; formo lahko izvajamo tudi celo uro, učenje posamezne forme pa utegne trajati tudi več kot leto dni.

Dokazane koristi na zdravje
O koristih taijiquana na zdravje je bilo opravljenih več raziskav. Nacionalni inštitut za zdravje v ameriški zvezni državi Maryland je lani objavil izsledke raziskave, ki jo je opravil Institut of Integral Qigong and Tai Chi iz Kalifornije skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami. Študija je obsegala 66 različnih skupin, ki vadijo taijiquan (in qigong), skupno 6410 udeležencev.

Skupino, ki vadi taijiquan, so primerjali z neaktivno skupino (oziroma s skupino, ki vadi druge športe). Raziskava je dokazala koristne učinke taijiquana: večjo trdnost kosti, okrepitev srčno-pljučnega sistema, večja uravnoteženost in boljša splošna kakovost življenja ter zaupanje v lastne sposobnosti samonadzora v smislu vzpostavitve učinkovitega sistema obvladovanja odzivov (npr. zadrževanje jeze in preobrazba destruktivno energijo v konstruktivno).

Drugo raziskavo je opravil Center for Taiji studies iz ZDA. Dr. Yang Yang je v svoji doktorski disertaciji na osnovi dolgoletne prakse poučevanja taijiquana in qigonga raziskal učinke omenjenih oblik vadbe na posameznika. Vzorec je temeljil na preizkusni 40-tedenski vadbi starejše populacije, pri kateri so ugotovili naslednje učinke: okrepitev kolenskih mišic iztegovalk, splošno povečanje moči ter boljši nadzor pri vlaganju napora v posamezne gibe (varčevanje z energijo).

Pokazalo se je, da kombinirana vadba taijiquana in qigonga poveča stabilnost oziroma ravnotežje (stabilizacija telesa v pokončni drži) in vpliva na pozitiven odgovor imunskega sistema na cepivo proti gripi. Blagodejni učinki so se pokazali tudi pri bolnikih v začetnih fazah demence (izboljšanje umskih funkcij, večja samozavest, stabilno stanje morebitnih depresivnih stanj ter izboljšanje duševnega zdravja).

Urša Češnjaj

Kaj potrebujemo za vadbo? Nič drugega kot udobna (ne oprijeta) oblačila in obutev. V zimskih mesecih vadba poteka v telovadnici, spomladi, poleti in jeseni pa lahko vadimo v naravi, kar je najboljša možna izbira, saj naravno okolje ponuja dodatno zdravilno razsežnost.

Razlika med taijiquanom in qigongom Taijiquan se nekaterim zdi podoben qigongu (beseda v neposrednem prevodu pomeni energijske vaje). V nasprotju s taijiquanom so vaje pri qigongu razmeroma preproste, krajše ter sestavljene iz manj položajev in gibov. Izvajamo jih lahko sede, stoje ali leže, medtem ko taijiquan izvajamo izključno stoje. Vaj se lahko naučimo v nekaj urah in jih opravljamo v poljubnem zaporedju, torej v skladu s svojimi potrebami: za boljše počutje, izboljšanje stanja po poškodbah ipd. Tudi zdravilne učinke lahko pričakujemo v krajšem času kot pri taijiquanu.

Obvladovanje stresa pri menedžerjih Stres je postal naš zvesti spremljevalec. Tisti, od katerih ljudje pričakujejo visoko odgovornost, zanesljivost in popolno nezmotljivost, so stresu izpostavljeni bolj kot drugi. To so navadno vodilni, vodstveni in drugi kadri, torej upravljavci oziroma menedžerji. Posebnost njihovega stresa je v tem, da je nenehen, saj se obremenitev ne otresejo hkrati s tem, ko zapustijo delovno mesto. Stres jih spremlja tudi takrat, ko niso v službi, zato so njegovi negativni vplivi izrazitejši in vztrajno prodirajo vse globlje v njihovo zdravje. Takšno življenje prej ali slej pripelje do zloma odpornosti in kroničnih zdravstvenih motenj, ki škodujejo tako posamezniku kot njegovi okolici. Taijiquan pristopa mehko in ne zahteva utrujajočih vaj; telesne tehnike so zasnovane tako, da sprostijo um in telo napolnijo z energijo. Ta veščina preusmerja pozornost navznoter, saj se v središču telesa (tri prste pod popkom) skriva neusahljiv vir notranje moči, ki po naravni poti podpira zunanjo dejavnost. Prav zato je to taijiquan recept za učinkovito odpravljanje stresa. Vztrajna in poglobljena vadba nas pripelje do optimalnega stanja, pri katerem je telo vitalno in um ustvarjalen. Sčasoma postanejo energetske poti dobro pretočne, kar prinaša trdno zdravje in duševno trdnost. Oboje pa je osnova za premagovanje obveznosti in pričakovanj današnjega časa.

Osebna izkušnja S TAIJIQUANOM SEM BOLJ VITALEN, UMIRJEN, SPROŠČEN IN PRETOČEN Mladen Dakić iz Društva za kitajske veščine gibanja Taiji-Voda vadi taijiquan že več kot desetletje. "S to veščino sem se začel ukvarjati, ker sem po športni poškodbi hrbta iskal vadbo, s katero bi telo povrnil v polno funkcijo – sam in po naravni poti. Taijiquan me je pritegnil kot celostna in netekmovalna alternativna terapevtska metoda. Začetek vadbe mi je pomenil predvsem izziv, da postanem samostojen v skrbi za svoje zdravje. Takoj na začetku sem dobil od učitelja nauk, da se pri taijiquanu vse doseže s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in postopnostjo. Tako sem se odločno podal po poti v veščine, s ciljem, da premagam svoje telesne in umske omejitve. Med vadbo občutim večjo pretočnost notranje energije – to me revitalizira in osveži. Počutim se uravnoteženo, umirjeno, polno, sproščeno in pretočno. Po več kot desetletju rednega prakticiranja taijiquana se njegovi učinki kažejo na izboljšanju tako mojega fizičnega, umskega kot čustvenega zdravja. Vidno se mi je okrepil imunski sistem, saj sem postal odporen na prehlade, gripe in podobne sezonske bolezni, izboljšala pa se mi je tudi prekrvavitev (čez leto nimam več občutka mrzlih nog kot včasih). Povečala se je tudi moja gibljivost sklepov, vezi so prožnejše in mišice močnejše (še posebej nog in trupa). Pozdravila se je stara poškodba hrbta in postal sem vitalnejši. Glede zdravja uma se mi je izboljšalo celostno zaznavanje sebe in okolice, postal sem bolj ustvarjalen in produktiven. Hitreje pa prepoznavam tudi zunanje stresorje in jih nevtraliziram, tako da ne padam v destruktivna čustvena stanja dolgoročneje, saj jih iz tišine v sebi, ki jo razvija izvorni taijiquan, lahko prestopim in grem osrediščeno dalje."