Pozivi k odgovornemu potrošništvu
V Sloveniji pri preprečevanju nastajanja odpadkov in snovni izrabi dosegamo vedno boljše rezultate, a zadnji podatki še vedno kažejo, da v povprečju vsak prebivalec zavrže več kot 10 kg še uporabnih stvari na leto.

Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še vedno popolnoma uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače, gospodinjski aparati itd. Te stvari bi lahko nekomu služile še dolga leta, zato komunalna podjetja občanom svetujejo, naj odvečne stvari podarijo bližnjim, prijateljem ali tistim, ki si jih ne morejo kupiti, jih odnesejo v najbližji center ponovne uporabe, izmenjajo ali prodajo.

Občane še pozivajo, naj že pred nakupom dobro premislijo, ali izdelek resnično potrebujejo, in naj izbirajo stvari, ki so trajne tako po kakovosti kot obliki.

Spodbuda k razmisleku o nakupovalnih navadah
Snaga in tudi druga slovenska komunalna podjetja s skupno akcijo danes opozarjajo, koliko še uporabnih stvari konča v različnih zabojnikih in žal prepogosto tudi na odlagališčih.

V več slovenskih mestih je tako na ogled več kot 10 kilogramov predmetov, ki vsako leto končajo med odpadki. Cilj prikaza je prebivalce spodbuditi k razmisleku o nakupovalnih navadah, odnosu do stvari in virov ter jih spodbuditi k odgovornejši, bolj kritični ter trajnostno naravnani potrošnji.

Prikaz zavržene količine še uporabnih stvari je nastal v sklopu pobude Zbornice komunalnega gospodarstva Skupaj za boljšo družbo. ”S takšnimi praktičnimi prikazi želimo ljudi spodbuditi, da kritično razmislijo o odnosu, ki ga imajo do stvari, in o posledicah svojega ravnanja. Ko na primer zavržemo obleko, ki smo se je naveličali, zavržemo z njo tudi vse vire in energijo, ki je bila zanjo uporabljena, poleg tega pa smo nespoštljivi tudi do tistih, ki so obleko izdelali – pogosto v slabih razmerah ter za mizerno plačilo. Prav bi bilo, da odvečne predmete podarimo, prodamo, izmenjamo ali odpeljemo v najbližji center ponovne uporabe,"poudarja predsednik zbornice Janko Kramžar.

Težnja hiperpotrošništva se poslavlja
V Snagi sicer zagotavljajo, da se težnja nekritičnega in hiperpotrošništva počasi, a zanesljivo poslavlja. "Finančna kriza je ob bok neizmerni potrošniški izbiri postavila nove ekonomije – govorimo o delitveni ekonomiji, ekonomiji pomena, sodelovalni ekonomiji ... Sliši se učeno, ampak v resnici vse to že počnemo v vsakdanjem življenju – ponovno uporabljamo in prodajamo, souporabljamo oziroma si delimo in si izmenjujemo stvari. To, da si eno stvar deli več ljudi, v družini in sorodstvu obstaja že od nekdaj. Prav tako souporabljamo tudi knjige v knjižnicah, kolesa v sistemu BicikeLJ, svečana oblačila iz izposojevalnic ipd.," so zapisali.

Poudarjajo, da ponovna uporaba ni samo skrb za to, da naše odvečne stvari dobijo novega lastnika, ampak tudi priložnost, da sami z nakupom rabljenih stvari pripomoremo k varovanju naravnih surovin in okolja. Z nakupom iz druge roke lahko dosežemo odlično razmerje med ceno in kakovostjo, vsekakor pa rabljene dobrine omogočajo cenejši nakup, pri katerem nismo udeleženi pri izkoriščanju delovne sile, dodajajo na koncu.

Devet korakov do odgovornega potrošnika:

1. Premislite. Že med nakupovanjem premislite, ali izdelek resnično potrebujete in ali lahko kupite tak izdelek, ki ga boste uporabljali večkrat.

2. Izposodite si. Koliko stvari, ki jih imate doma, s pridom in z veseljem uporabljate? In koliko stvari zelo slabo izkoriščate, poleg tega pa vam zasedajo prostor in nemara celo povzročajo stroške?

3. Izmenjajte. Številni dogodki zamenjav se razširjajo tudi pri nas. Izmenjujete lahko oblačila, igrače, knjige, semena, pridelke, ponesrečena novoletna darila itd.

4. Predelajte. Preden zavržete kos oblačila ali pohištva, razmislite, ali ju lahko kako drugače uporabite in jim z manjšimi posegi spremenite namembnost.

5. Podarite. Tisto, česar ne potrebujete več, podarite bližnjim ali prijateljem ali pa jih odpeljite v najbližji center ponovne uporabe.

6. Kupite rabljeno, predelano ali popravljeno. Izbirajte stvari, ki so trajne tako po kakovosti kot po obliki.

7. Pred nakupom si zastavite tri ključna vprašanja. Ali to zares potrebujem? Ali moram to nujno kupiti (in imeti) ali si lahko izposodim, najamem ali si delim? Ali lahko kupim rabljeno?

8. Upoštevajte pravilo desetih sekund. Preden izdelek odnesete na blagajno, se ustavite za deset sekund in si postavite dve vprašanji: zakaj to kupujem in ali to potrebujem. Če ne najdete prepričljivega odgovora, ga vrnite na polico.

9. Razmišljajte o posledicah nakupa. Kakšen vpliv ima nakup na okolje (embalaža, uporabljeni materiali itd.)? Ali bo izdelek trajal dolgo ali ga lahko uporabim le enkrat? Koliko je izdelek učinkovit glede na porabo energije in materialov? Ali so v izdelku do okolja škodljive snovi? Ali resnični proizvajalci (delavci v tovarni ali v kmetijstvu) dobijo pravično plačilo? Ali so delovne razmere varne in zdrave? Ali je bil izdelek narejen v takšnih razmerah, ki so za nas nesprejemljive?

Vir: rtvslo.si