Maurice Wilkins in Rosalind Franklin sta 28. februarja 1953 pisala zgodovino biologije in razumevanja življenja z odkritjem molekule dezoksiribonukleinske kisline. Za odkritje DNK sta britanska znanstvenika (skupaj s sodelavci) prejela Nobelovo nagrado in sprožila izjemen razvoj razumevanja življenja ter biotehnologije, vključujoč kloniranje, potrjevanje očetovstva, zdravljenje genetsko povzročenih bolezni in drugo.

Molekula DNK s štirimi posebnimi gradniki (nukleotidi s spojinami adenin, citozin, gvanin in timin v posebnih zaporedjih) sestavlja "abecedo" lastnosti vsakega živega bitja. S kloniranjem ovce Dolly so dokazali, da ena sama celica živega bitja vsebuje vse potrebne informacije za stvaritev popolne biološke kopije.

Britanski časopis Daily Mirror je spomnil na nekaj dosežkov, ki brez odkritja DNK ne bi končali na "rovašu" človeštva. Prej omenjena ovca Dolly je med njimi: leta 1996 sta škotska znanstvenika klonirala prvega sesalca s tem, da sta iz žive ovce pridobila celico mlečne žleze. Jedro te celice sta vnesla v jajčno celico ovčje samice, ki ga je ta tudi donosila. Slavna ovca Dolly je dosegla starost šestih let, umrla pa je zaradi pljučne bolezni. Zanimivost - štirje njeni kloni so še živi.

Brez analize DNK ne bi vedeli, da govedina na trgovskih policah vsebuje tudi konjsko meso.

S podrobno analizo DNK so znanstveniki preučili v ledu najdenega 5.300 let starega človeka Ötzija in ugotovili, da je imel rjave oči, kri tipa O, bil občutljiv na laktozo ter podvržen srčnim boleznim.

Britanci so z analizo našli svojega slavnega kralja, Richarda III., pa tudi identificirali njegove (presenečene) še žive potomce.

Le virusi nimajo DNK
DNK je nosilec genetskih informacij pri vseh živih bitjih. Izjema so nekateri virusi, ki za razmnoževanje uporabijo RNK (ribonukleinsko kislino) in po definiciji ne spadajo med živa bitja.

Vir: rtvslo.si