Na nedavnem sestanku Sveta kmetijskih ministrov EU, ki mu predseduje Češka, je bilo med državami članicami opaziti rastočo podporo renacionalizaciji politike gojenja GSO. Nizozemski predlog svetuje, naj vprašanje gojenja GSO rešuje vsaka članica EU zase, uvoz GSO pa bi rešili na ravni EU.

Nizozemski predlog vsebuje tudi opozorilo, da sedanji postopek odobritev GS rastlin ne upošteva socialno-ekonomskih vidikov. Približno devet držav, med njimi Francija, Romunija, Finska, Poljska in Avstrija, je pozdravilo možnost razprave o temeljnih vprašanjih v zvezi z GSO.

Predlog so zavrnile Španija, Portugalska, Italija in Estonija, zaradi zaskrbljenosti, da bi na tak način ovirali prost pretok blaga. Češko vodstvo je poudarilo, da že obstaja jasna podpora renacionalizaciji odločanja o gojenju GSO,  in da predlog podpira vedno več držav. Češki minister za kmetijstvo Petr Gandalovic je ob tem dejal, da bi morali evropski ministri za kmetijstvo v razpravo o odobritvah GSO prispevati nekaj novega.

Po drugi strani pa Evropska komisija ni bila navdušena nad prepuščanjem odločanja o gojenju GSO državam članicam. Komisarka za zdravje Androulla Vassilliou, ki je nadomeščala odsotnega okoljskega komisarja Stavrosa Dimasa, je opozorila, da je sedanja zakonodaja o GSO celovita, in da so okoljski ministri decembra 2008 soglasno zahtevali okrepitev sedanjega sistema.

Ministri so opozorili na nujnost vključitve socio-ekonomskih meril; zato naj bi države članice do septembra 2009 zbrale in izmenjale podatke o socio-ekonomskih posledicah trženja GSO v EU, vključno s socio-ekonomskimi koristmi in tveganji ter kmetijsko trajnostnostjo.

Zato ne vidi potrebe po ponovnem vrednotenju politike GSO. Komisija bo vsekakor upoštevala prispevek Nizozemske in ga bo uporabila v svojem poročilu o socialno–ekonomskih vplivih, ki bo predstavljeno do junija 2010. Nizozemska pa v svojem predlogu opozarja na zapleten položaj pri odločanju o vprašanjih v zvezi z gojenjem GSO, ki ne peljejo nujno h pravim rešitvam.

Zato poziva k novemu pristopu: vključitvi nacionalnih socialno–ekonomskih posledic v "enačbo GSO", npr. delovna mesta v raziskovanju, ponudbo lokalno pridelane hrane in krme ipd. Opozarja tudi, da zakonodaja EU o GSO ne upošteva najnovejšega razvoja, skrbi, ki se pojavljajo v družbi, ter socio-ekonomskih razsežnosti rabe GSO ter vidikov trženja le-teh.

Zato je Nizozemska Komisijo pozvala, naj pripravi predloge dopolnil obstoječe zakonodaje z upoštevanjem socio-ekonomskih razsežnosti.

Pripravil: ITR-info (www.itr.si)
INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Pisarna: Trubarjeva 50 (Okoljski center)
Tel. (01) 4397 460; GSM 051 368 890
Faks (01) 4397 105
info@itr.si; www.itr.si