Starša sta Varuha človekovih pravic RS (Varuh) prosila za mnenje o sodbi okrožnega sodišča, s katerim je bila njunemu odraslemu otroku odvzeta volilna pravica. Na predlog staršev je sodišče leta 2006 v nepravdni zadevi sprejelo sklep, s katerim je zaradi nesamostojnosti otroka podaljšalo roditeljsko pravico staršev po polnoletnosti njunega otroka.

Štiri leta kasneje je okrožno sodišče na lastno pobudo izdalo dopolnilni sklep o odvzemu volilne pravice, ki naj bi iz izreka prvotne odločbe pomotoma izpadel. Starša se z odvzemom volilne pravice nista strinjala, saj naj bi njun otrok redno spremljal dnevna poročila, bral časopise in kazal zanimanje za politično dogajanje, poleg tega pa je že volil na državnozborskih in predsedniških volitvah.

Iz izdanih sklepov ni bilo razvidno, da bi sodišče v dokaznem postopku posebej ugotavljalo, ali je otrok sposoben razumeti pomen, namen in učinek volitev, zato smo ocenili, da je pobuda utemeljena. Menili smo, da odločitev sodišča o odvzemu aktivne in pasivne volilne pravice, ki je ustavna pravica državljanov Republike Slovenije, ni bila v skladu z zakonom.

V pojasnilo navajamo, da se dopolnilna sodba izda, kadar sodišče popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Z navedenim dopolnilnim sklepom pa sodišče ni odpravljalo takšnih napak, pač pa je odločalo o pravici, ki v prvem izdanem sklepu ni bila niti omenjena; odločalo je o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Varuh ni mogel pritrditi  mnenju sodišča, da je izrek o odvzemu volilne pravice iz prvega sklepa izpadel pomotoma, saj v njem ni bilo mogoče zaslediti niti ene navedbe ali mnenja, ki bi utemeljevala okoliščino, da otrok pobudnikov ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

V mnenju Varuha smo še zapisali, da Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ) v drugem odstavku 7. člena jasno določa, da morata biti za odvzem volilne pravice državljanu Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, kumulativno izpolnjena dva pogoja: a) da mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali pa podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter b) da taka oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev.

Izpolnjenosti drugega pogoja (pod točko b) sodišče v nobenem izmed sklepov ni ugotavljalo. V zvezi s preverjanjem izpolnjevanja tega pogoja se je zadovoljilo zgolj s sklicevanjem na izvedbo dokazov za izdajo sklepa o podaljšanju roditeljske pravice. To pa po mnenju Varuha še ni dovolj, saj gre pri pogoju »sposobnost razumeti pomen, namen in učinek volitev« za t. i. conditio sine qua non, torej pogoj, ki ga je potrebno presojati samostojno.

Opozorili smo še, da je duševno stanje dinamična lastnost osebe, ki se v času spreminja, zato sodišče po našem mnenju svojega dopolnilnega sklepa ne bi smelo opreti na mnenja in izjave, pridobljene v postopku za podaljšanje roditeljske pravice pred več kot štirimi leti.

Iz navedenih razlogov bi moralo pristojno sodišče po mnenju Varuha razveljaviti dopolnilni sklep, za morebitno odvzem aktivne in pasivne volilne pravice pa bi moralo izvesti nov dokazni postopek in pridobiti nova mnenja izvedencev ter na podlagi njih ugotoviti ali je otrok pobudnikov sposoben razumeti pomen, namen in učinek volitev.

Varuh ocenjuje, da sta pobudnika ravnala pravilno, ko sta zoper dopolnilni sklep okrožnega sodišča vložila pritožbo. Ker se je bližal čas lokalnih volitev, smo pobudnika opozorili, da ima njun otrok do pravnomočnosti sklepa pravico voliti in biti voljen, ter da naj glede tega spremljata pripravo in objavo volilnega imenika za lokalne volitve na sedežu upravne enote.

Mnenje smo v vednost poslali tudi okrožnemu sodišču. Pobudnika pa se po našem posredovanju na nas nista več obračala, zato domnevamo, da je njun otrok volilno pravico na lokalnih volitvah lahko izkoristil.

Vir: www.varuh-rs.si/