Dan, ko spregovorijo nemi,
ponovno prisluhnejo gluhi,
vsi ki jih teži zatiranje,
zaničevanje, pohlep.

Saj niso nemi, le molčijo,
saj niso gluhi, le nemočni so,
ne zaupajo slišanemu,
oblastnikom, vladarjem.

In ko jim bo odvzeto vse,
nimajo več kaj nič izgubiti,
ne dostojanstva, le željo po novem,
nečem kar bo vredno življenja.

Jutranja zarja bo škrlatno rdeča
večer bo prinašal oduren vonj,
vonj sežganh bremen preteklosti,
ki ga bo veter raznašal naokrog

Ne bo jih odrešil Bog,
le tiho jih bo opazoval,
Tako jih zdaj nemo opazuje,
joče, krvaveče rane so se nu odprle,

In tisti redki ki bodo ostali,
se bodo čudili in razmišljali
kako da gluhi spet slišijo,
da so nemi spregovorili v nov dan .

jože.k