Menda zato, ker ne dohajajo napredka. Novih orodij in strojev ne znajo niti uporabljati, kaj šele izdelovati ali si jih celo izmisliti. Trmasto se upirajo tudi prednostim in olajšavam, ki bi jih te reči omogočile v njihovem načinu življenja. Na vsak način hočejo živeti po starem, čeprav je to težje in dražje, čeprav zahteva več časa in prostora ter je manj smiselno.

Vse to drži, a tako je že od pamtiveka. Starci so se vedno upirali novostim, zato so jih morali mladci uveljavliti na silo in mimo njih. Kljub temu pa so bili starci večino zgodovine spoštovani. Torej mora biti boljši razlog, da jim dandanes, v 'razvitem' svetu, vztrajno manjšamo vrednost.

Življenjskih izkušenj ne ustvarjajo orodja in stroji, ampak doživetja. Orodja in stroji lahko k temu zgolj pripomorejo – zato jim tudi pravimo pripomočki.

Doživetja vožnje z avtom ne omogočata le avto in vožnja. Svoje prispevajo tudi cesta, pokrajina, živa bitja na in ob poti, ter živa bitja, s katerimi se vozimo. Gre za doživetje premikanja, potovanja. Avto lahko zamenjamo s kolesom, letalom, hojico ali drugim pripomočkom za prestavljanje. S spremembo sredstva se spremeni tudi način uporabe. Vse ostalo, kar spada k potovanju, pa je bolj ali manj enako – ne le za mladce in starce, ampak za vsa bitja, ki se lahko prestavljajo, ki imajo čute za dojemanje sveta okoli sebe in ki se na dražljaje odzivajo …

Nekateri starci ne znajo voziti avtomobilov in mnogi jih vozijo manj spretno kot mladci. Nekateri starci ne znajo uporabljati prenosnih telefonov in mnogi jih uporabljajo bolj omejeno kot mladci. Ne razumejo sodobnih denarnih tokov, gospodarstva v oblaku in njegovih neoprijemljivih izdelkov, niti težav mladcev s službami (pomanjkanja, preobremenjenosti, neopredeljenosti in čudnih plačil). Ne razumejo postopkov vladanja in bolj pogosto podprejo napačne ljudi. Razmeroma lahko jih je okrasti, prinesti okoli ali jim prodati kakšno traparijo, ki je niti ne rabijo niti ne znajo uporabiti. Marsikaj jih ne zanima in marsičesa enostavno ne zmorejo.

Po drugi strani pa imajo izkušnje z doživetji. Doživeli so ogromno pridobitev in izgub, uspehov in propadov, rojstev in smrti, osrečitev in razočaranj, ljubezni in sovraštva, sporov in pobotanj, zaupanja in izdaj, pustolovščin in dolgega časa, razburljivosti in spokojnosti. Zamenjali so več načinov vladanja, več vladarjev in mnogi tudi več držav. Spremljali so usodo celega kupa novotarij od nastanka preko uveljavitve do izginotja (npr. komunizma ali človeških posadk na Luni) ali razvodenitve (npr. parnih lokomotiv ali radia).

Vse to je zmeraj bilo, je in bo, in starci imajo s tem največ izkušenj. Zato so tudi v večini družb tako cenjeni – ker vedo, kaj se lahko iz česa izcimi in kako se na to odzvati.

Ko imaš težave z odnosi, ti ne morejo svetovati vrstniki, ker imajo ravno toliko pojma kot ti, niti starši, ker so pristranski. Dobrih nasvetov tudi ne gre pričakovati od vseh starcev. Mnogi zaradi slabih izkušenj in posledično nazadnjaških pogledov ne znajo povedati ničesar pametnega, kaj šele uporabnega. A kdor ima voljo iskati, bo največ modrosti našel pri starih starših ali drugih starcih, ki so vse možne odnose že dali skozi in zdaj zgolj ohranjajo tiste, ki so jim ostali.

Enako velja za orodja in stroje. Mnogi starci resda kupujejo traparije od potujočih trgovcev. Skoraj vsi pa uporabljajo zgolj tisto, kar se izkaže kot res uporabno. Reči, ki se spreminjajo tako hitro, kot bolj ali manj vse, kar je mladcem v današnjem svetu pomembno, so zanje zgolj piš vetra. Vredno bo, kar bo dobilo trajno obliko in se ustalilo. Tehnološki 'napredek' bo za starce nekaj vreden, ko se bo ustavil …

V tem verjetno tiči razlog, zakaj jim vplivni srednjeletniki vztrajno nižajo vrednost in jih odrivajo na rob družbe. Mladci, ki jim gredo na živce tako nazadnjaški pogledi kot neprijetni nauki starcev (da o strojni nepodkovanosti sploh ne govorimo), pa se jim v tem pridružujejo …

Družba, za katero so skozi dolgo življenje pridobljene izkušnje in modrosti neuporabne, nima prihodnosti. Pred nami je nadaljnje vztrajno spreminjanje vseh in vsega. Slejkoprej bo ta 'razvoj' prehitel vse nas. Postali bomo starci, ki nam ne bo nič jasno in nam bo šlo vse na živce, naše tozadevne stiske pa ne bo nihče razumel. Vse, kar se bomo skozi življenje naučili, bo neuporabno. Vse izkušnje, ki jih bomo pridobili, bodo odveč. Naš prispevek k družbi bo pozabljen in poteptan.

Saj za to se borimo, ko tako vztrajno uveljavljamo spremembe, ki potiskajo svet naprej, a ne?

Gregor Hrovatin
Vir: za-misli.si