Nasilje in nesreče na eni strani ter vse višja pričakovanja družbe, kako popolni bi morali biti na eni strani in kako brezhibno delovati na drugi, vodijo v občutke tesnobe oziroma anksioznosti s paničnimi napadi. Ti lahko postanejo tako hudi, da imate občutek, da boste popolnoma izgubili nadzor oziroma kar umrli, medtem ko vam srce močno utripa in lovite sapo. Ni vam treba biti med petino prebivalstva, ki jim življenje kroji panika.

Ali poleg zdravnika in zdravil obstaja še kakšna pomoč? Eno rešitev ponuja Anja Janko, ki sama nekoč zaradi paničnih napadov ni upala niti zdoma. Strnjene napotke za premagovanje paničnih napadov smo povzeli iz njenega priročnika Brez panike.

Kaj se dogaja med paničnim napadom?

Glavni sprožilec paničnega napada je strah, ki ga naš živčni sistem sprejema tako, da nas spravi v stanje maksimalne budnosti za največjo katastrofo, ki se nam lahko zgodi. Denimo tako, da podoživljamo prometno nesrečo, ki smo jo doživeli pred leti in nas je močno zaznamovala. Delovanje strahu, kakor smo ga občutili na kraju nesreče, občutimo tudi sedaj z razširjanjem zenic, hitrim bitjem srca, znojenjem, suhimi usti. Otrpnemo. In pojavijo se nam katastrofične misli: umrl/-a bom, zmešalo se mi bo, izgubljam oblast nad seboj, tega ne bo nikoli konec, zelo sem prestrašen/-a, odpovedalo mi bo srce, omedlel/-a bom, ne morem stran od tu, ne razumem, kaj se mi dogaja, vsi mislijo, da sem nor/-a, bruhal/-a bom, oslepel/-a bom, nekomu bom nekaj naredil/-a, nekaj je narobe z mojim telesom, ne morem dihati, nekaj strašnega se bo zgodilo, naredil/-a bom sceno …

Paniko sprožajo nakopičena, neizražena čustva in strahovi, predvsem pa fizična, mentalna in čustvena izčrpanost, zato pogosto izbruhne ob ločitvi, smrti bližnjega ali po plazu hudega nasilja. Znaki strahu se pogosto sprožijo kar brez razloga. Včasih pride do panike dopoldne, včasih popoldne, redko zvečer. Lahko sredi ulice ali v trgovini, ko je vse, kar si zaželite, le to, da bi čim prej prišli domov. Pri nekom se pojavijo le enkrat v življenju, pri nekaterih ljudeh pa prerastejo v kronično motnjo, ko imajo občutek, da lahko dan preživijo le ob stalni varni navzočnosti odrasle osebe. 

Osnovne zakonitosti paničnih napadov

Strah je eno najbolj hromečih občutenj. Občutek imamo, da ima prevlado nad našim življenjem, naj bo to bolezensko, finančno ali ljubezensko stanje. Težavi, recimo strahu pred tem, da vsi vidijo, kako ste bili žrtev posilstva, ste predali vso svojo energijo in sedaj vas pelje na razna potovanja, ki vam niso niti malo všeč.

A to, proti čemur se borite in želite, da tega nihče ne bi vedel ali videl, še bolj raste! 

Prav nasprotno pa velja, ko določenega negativnega občutka ne odrivate več, ko ga sprejmete takšnega, kot je, se sam od sebe postavi v ravnovesje. To pa je tudi glavno orodje, s katerim se lahko odvzame strahu moč. Prenehajmo se boriti z njim in ga sprejmimo takšnega, kot je. Zato je naslednji korak pri premagovanju paničnih napadov: naredite to, česar vas je najbolj strah! Naredite nekaj iz svoje zgodbe.

Rešitev

Pomagajte si z orodjem petih faz pri premagovanju paničnih napadov:

Občutite vse znake paničnih napadov: do sedaj ste le živčno begali, kadar ste občutili napad, odslej pa naredite drugače in sprejmite pospešeno bitje srca in vse ostale telesne znake.

Pojdite s tokom: pustite, da se panični napad razvije do stopnje, do katere si želi.

Izrazite ljubezen: težko je čutiti ljubezen do telesa, ki te žene v tako hude napade tesnobe. Vendar ga preprosto morate vzljubiti. V mislih objemite lik, ki predstavlja vaš strah, povejte mu, da ste veseli, ker se je znova vrnil, in da je pri vas vedno varen in dobrodošel. Povejte mu to, kar bi povedali prijatelju, ki ga imate radi in se je ravnokar vrnil z dolgega potovanja. Lahko ga vprašate, kje je bil toliko časa, in mu poveste, da ste ga že pogrešali. »Pozdravljen, strahec. Popolnoma te sprejemam, ker si zopet prišel k meni in vedi, da si pri meni varen. Rad/-a te imam in prav nič se te ne bojim. Tu lahko ostaneš, kolikor dolgo hočeš. Mislim, da lahko postaneva prava prijatelja.«

Izzivajte strah: ko že močno čutite vse znake paničnega napada in ko ste strah iskreno pozdravili, pa ukažite svojemu telesu, naj vse te fizične odzive podvoji. Naj srce bije še enkrat hitreje, naj se vam še bolj vrti v glavi in ukažite telesu, naj čim bolj pospeši svoje procese. Zdržite do konca vsaj 20 sekund in videli boste, da bo minilo. Bodite pogumni in vedite, da se vam nič ne more zgoditi. Če boste strah izzivali, zanj ne boste več zanimivi.

Zaupajte: vaše telo je zelo močno in je sposobno prenesti takšne napore. Popolnoma varni ste. Verjetno boste čutili utrujenost, saj se je telo znova zelo močno borilo. Seveda panični napadi ne bodo odšli takoj; občasno se bodo še vrnili, vendar v vse milejši obliki. Pomembno je, da se jih ne bojite. In da vadite. Učite se, kako se soočiti s strahovi v svoji glavi. Za učenje potrebujete čas in voljo, da vam bo uspelo, vendar bo na koncu vaš trud poplačan. Napišite si torej seznam vsega, česar vas je strah in ga potem še podvajajte, izpostavljajte. Tako se bo počasi od vas poslovil.

Nekoč jih ne bo več

Če velja za življenje pravilo, da je treba sprejemati vse, česar ni moč spremeniti, potem velja za premagovanje napadov panike napotek: občutite, sodelujte in izzivajte. Izzivajte sami sebe in se postavljajte v položaje, ki so za vas neprijetni. Morda so to nakupovalna središča, polne restavracije, vožnja skozi predor ali hoja po ulicah brez lasulje, če imate poškodbo v laseh, ki ste jo doslej na vsak način želeli skriti. Kar želimo skriti, povzroča strah. Kar razkrijemo vsem in še podvojimo, to počasi odhaja.

Nekoč boste ugotovili, da ko si boste želeli priklicati napad, napada ne bo od nikoder. Nevarnost ne obstaja in vse je bila samo iluzija v vaši glavi. In ko zavestno pridete do takšnega spoznanja, ste svobodni.

Napadi panike niso nevarni

Kljub naštetim, naravnost grozečim občutkom je potrebno poudariti, da napadi panike niso nevarni, saj še nihče ni umrl zaradi paničnega napada, čeprav se morda tako zdi. Naj vam bo v pomoč in vodilo afirmacija »Jaz sem kapitan svoje ladje in jaz obvladujem svoje misli in telo«. Lahko pa si pomagate še z nekaterimi drugimi afirmacijami za varnost:

• Vedno sem varen/-na, kjer koli sem.
• Moja hiša je varna, saj je v njej polno ljubezni in miru.
• Ko potujem, se vedno počutim varno.
• Varnost me obkroža podnevi in ponoči. Ko hodim in ko spim.
• Moja družina je popolnoma varen/-na, kjer koli že je.
• Strah je prišel zato, da odide in ta občutek mineva, mineva, mineva ...
• Popolnoma sem varen/-na vedno in povsod, tukaj in zdaj.
• Moje telo je zelo inteligentno in zato zmore prenesti vse fizične napore napada.
• Panični napad je popolnoma varen in nič hudega se mi ne bo zgodilo. Naj pride.
• Svet okoli mene je popolnoma varen. Živeti je varno.
• Okrog sebe ustvarjam mehurček varnosti, kjer se vedno počutim varno.
• Prav v vsakem kotičku svojega življenja čutim mir.
• Tudi če začutim strah, se mu ne upiram, ampak ga sprejmem z ljubeznijo.
• Povsem varno je sedeti v avtu, na avtobusu, vlaku, letalu. Jaz sem svoboden/-a in miren/-a potnik/-ca.
• Vsak član moje družine je prav tako varen, miren in svoboden kot jaz.
• Nove izkušnje so zame varne in zabavne, saj se je v življenju varno učiti.
• Varen/-na sem z vsemi ljudmi na svetu in prav tako z živalmi.
• Vedno se zbudim v varen in miren dan.
• Dovoljujem strahu, da odide, saj zdaj nimam več nobene potrebe po njem.
• Zjutraj se zbudim, premikam in odidem spat popolnoma varen/-na.
• Moje telo se vedno prilagaja dogodkom in me ohranja varno.
• Varno se počutim v svojem telesu, saj ga spoštujem, in to mi vrača z zdravjem.
• Na vse položaje se odzovem mirno, tudi če so ljudje okrog mene nestrpni.

Marijana Mandič

Vir: viva.si