Ob koncu zadnje medledene dobe podobne temperature

Dokazi o občutljivosti kontinentalnega ledu na že majhne temperaturne spremembe oceanov namigujejo, da bi morska gladina lahko vztrajno naraščala več prihodnjih stoletij.

Temperature morske gladine so danes neverjetno podobne tistim v času zadnje medledene dobe, ko je bila morska gladina od šest do devet metrov višja kot zdaj. Na voljo pa so tudi tehtni dokazi, da je kontinentalni led na Grenlandiji in Antarktiki zelo občutljiv že za najmanjša povišanja temperature oceanov, kar kaže na možnost, da bo morska gladina naraščala še stoletja v prihodnost, je poročal spletni The Guardian.

Predhodne raziskave so pokazale, da se je med zadnjo medledeno dobo, pred od 129 do 116 tisoč leti, morska gladina dvignila za več metrov, a vse do zdaj ni bilo podatkov, kako so se v tistem času gibale temperature oceanov. Najnovejša raziskava, temelječa na vrtinah morskega sedimenta na 83 lokacijah, pa je pokazala, da so bile morske temperature ob koncu zadnje medledene dobe podobne kot danes. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Science.

"To nam pove, da so velikanski kontinentalni ledeniki zelo občutljivi na že zelo majhno povišanje temperature, kar je prelomno odkritje," je pojasnil okoljski znanstvenik Rob DeConto z univerze v Massachusettsu.

Zadnja medledena doba dve stopinji toplejša
Med zadnjo medledeno dobo je bilo na zemlji v povprečju za okoli dve stopinji Celzija topleje kot danes in takrat so nilski konji plavali po reki Temzi v Angliji, gozdovi pa so se razprostirali daleč v arktični krog. Segrevanje se je tedaj zgodilo zaradi zamika nagnjenosti zemljine osi.

Analiza je pokazala, da je ob začetku prejšnje medledene dobe pred približno 129 tisoč leti bila globalna temperatura približno takšna kot povprečje iz predindustrijskih let 1870-1889. Pred 125 tisoč leti je temperatura že narasla za pol stopinje Celzija, kar je temperatura, podobna povprečju v letih 1995-2014.

Raven morja se odziva neposredno na globalne temperature, in sicer zaradi izginjanja kontinentalnega ledu, pa tudi zaradi raztezanja vode, ko se ta vedno bolj segreva. A proces je zelo počasen in učinek dviga morske gladine naj bi postal očiten šele več sto ali tisoč let pozneje. "Dobra novica je, da se bo morje dvigovalo zelo počasi in bomo imeli čas za prilagoditev, po drugi strani pa bodo slej ko prej vsa današnja obmorska mesta izginila pod vodo," je dejal profesor Andrew Watson, okoljski strokovnjak z univerze v Exterju.

Hitrost tajanja ledu ostaja neznanka
Kritična neznanka ostaja hitrost izginjanja ledu, je opozoril okoljski znanstvenik Jeremy Hoffman, ki je eden vidnejših avtorjev revije Science. Med zadnjo medledeno dobo se je ogrevanje ozračja zgodilo počasi v desettisočletnem obdobju, zdaj pa zgolj v nekaj desetletjih, tako da ni jasno, koliko časa bo trajalo, da se stopi še led.

Združeni narodi (ZN) predvidevajo, da bo svetovna raven morja do leta 2050 zrasla za od 13 do 68 centimetrov. Vodja paleoklimatoloških raziskav pri britanski antarktični odpravi Louise Sime je prav tako potrdila, da je izgubo ledu v prihodnosti izredno težko napovedovati, ocene pa se gibljejo vse od 200 pa do 7 tisoč let.

"Nekaj se dogaja, česar ne upoštevamo"
Izpostavili so tudi očitne težave obstoječih klimatskih modelov, ki jim ne uspe demonstrirati segrevanja oceanov, če podatke iz sedimentov primerjamo z današnjimi. "Eksperimentalni klimatski modeli enostavno ne pokažejo dovolj segrevanja med zadnjo medledeno dobo," je še pojasnil Hoffman.

Odgovor bi se lahko skrival v podcenjevanju učinka zmanjšane količine odboja sončne svetlobe, ko se led umika. "Mislimo, da se verjetno dogaja še nekaj, česar enostavno ne upoštevamo," je sklenil Hoffman. "Če nam nekaj manjka pri pojasnjevanju trenutnega Zemljinega obdobja, kaj vse nam potem šele manjka pri naših napovedih za prihodnost," se je retorično vprašal.

Vir: rtvslo.si