Utopila sem se
v morju neznanih ljudi.
Skrila sem se mednje,
kakor riba, ki beži.

Utopila sem se,
v neskončnosti občutkov,
v milijonih trenutkov,
ko sama sanjam še.

Utopili me bodo,
ki hodijo mimo.
Razbili mi usodo,
ki kradejo rimo.


V morju besed,
še neizrečenih..
iščem pogled,
z oči tvojih iskrenih..

Utapljam se v neskončni modrini,
ki spi v njih.
Hodim po mokri gladini,
v njih slišim tale stih.

Utopljena sem,
v ustih, ki se mi na veliko režijo.
Sanjam da mi nekoč poljub pustijo..
A ne v skriti sen.

Utopljena sem brez moči.
Brez poljuba, brez oči.
Umrla sem s sanjami med ljudmi..
Hrepenela po ljubezni.. ki še spi.

Utopljena, med množico poti,
ki še prečkajo življensko črto.
Umrla sama, tujka med ljudmi,
ki jim ni mar za mrtvo.

Utopljena sem,
od sanj, nemoči.
Umrla sem,
Brez sanj, me ni...