Predstavljajte si, da vam na dvorišču raste drevo, ki bi zadostilo vašim prehrambenim potrebam, vas oskrbelo z zdravili in očistilo pitno vodo. Takšno drevo dejansko obstaja. Že stoletja so koristi drevesa Moringa oleifera poznane severnim Indijcem in deloma afriškemu prebivalstvu. Drevo Moringa oleifera nosi različna imena; v vzhodni Afriki ga npr. imenujejo »materin najboljši prijatelj.«

Najprej je raslo le na obronkih Himalaje, sedaj se na široko vzgaja v Afriki, Srednji in Južni Ameriki, Šri Lanki, Indiji, Maleziji in Filipinih. Zahodnemu svetu je bolj ali manj nepoznano. Njegova neprecenljiva vrednost leži med drugim tudi v tem, da se lahko uporabi vsak njegov del.

Najbolj dragocen in uporabljen del drevesa so nezreli stroki. So izredno hranljivi, vsebujejo vse nujne aminokisline skupaj z vitamini in ostalimi hranili. Lahko se jih uživa surove ali se jih pripravi podobno kot grah. Zrele stroke se lahko ocvre in takšni imajo arašidom podoben okus. Iz strokov se lahko iztisne 38-40% užitnega olja, poznanega pod imenom »Benovo olje.« Olje je svetlo, sladko in brez vonja, prav tako ne postane žarko. Po hranilni vrednosti ga lahko primerjamo z olivnim oljem.

Odebeljene dele korenin uporabljajo kot nadomestek za hren, čeprav so sedaj odkrili, da vsebuje alkaloide. A tudi listje je užitno, pripravlja se ga kot vso zelenjavo. Prav tako pa se jih kot v obliki detergenta lahko uporablja za čiščenje kuhinjske posode. Listje in mlade veje gredo v slast tudi živini.

Skorja se lahko uporablja za strojenje kož, a hkrati lahko iz nje pridobimo groba vlakna. Cvetovi, ki jih je potrebno skuhati, se lahko užijejo skupaj z ostalo hrano; bogati so s kalcijem in kalijem.

V deželah v razvoju koristi drevesa Moringa oleifera uporabljajo v boju zoper podhranjenost, predvsem pri otrocih in doječih materah. Listi se lahko uživajo sveži, prav tako pa se jih lahko posušene zmelje v prah in v tej obliki hrani mnogo mesecev, ne da bi se izgubila hranilna vrednost.
25 g praška iz zmletih listov Moringe oleifere vsakodnevno zadosti priporočenim potrebam po hranilih (podatki veljajo za otroke): 42% beljakovin, 125% kalcija, 61% magnezija, 41% kalija, 71% železa, 272% vitamina A in 22% vitamina C.

Tudi znanstevniki so potrdili izredno hranilno vrednost listov: gram za gramom vsebujejo listi SEDEMKRAT več vitamina C kot ga je v pomarančah, ŠTIRIKRAT več kalcija kot ga je v mleku, ŠTIRIKRAT več vitamina A kot ga v korenju, DVAKRAT več beljakovin kot ga je v mleku in TRIKRAT več kalija kot ga je v bananah.

Deli drevesa se lahko uporabljajo kot zdravilo, ampak tudi kot zaščita, vendar je večina dokazov znanstveno neoverjenih. Po ajurvedi bi naj listi drevesa Moringa oleifera preprečili 300 bolezni. Znanstveno dokazana pa je antibiotična moč drevesa. Vendar so raziskave, ki so jih indijski znanstveniki v poznih 40-ih uspešno opravili, zahodni znanosti povsem nepoznane. Odkrili so sestavino, ki so jo poimenovali “pterygospermin.” Tako je na podlagi poizkusov razvidno, da je z deli drevesa mogoče ublažiti oz. odpraviti različne kožne in notranje infekcije kot tudi nastanek in razvoj raka in tumorjev. Ker zahodna medicina teh raziskav ni podprla, se v zahodnem svetu antibiotično vrednost tega drevesa ignorira. Potrebne so torej nadaljnje rigorozne študije.

Potem ko se iz strokov iztisne olje, ostanejo v “pogačah” dejavne sestavine za zmanjševanje motnosti (trdnih delcev) vode. Bakterije, ki se teh delcev držijo, ta pogača učinkovito odstrani. To sta uspešno dokazala dva angleška znastvenika leta 1996. S semeni sta nadomestila aluminijev sulfat in tako iz vode odstranila delce.

To je resnično čudežno drevo, ki daje upanje; prehrambeno, zdravstveno in ekonomsko lahko oplemeniti predvsem države tretjega sveta. Šele pred kratkim so ga začeli uporabljati kot dodatek v obliki soka in tabletk, ki vsebujejo zmlete liste.

prevod: Valerija Hozjan
http://www.newstarget.com