Mladi starši imajo do svojih delodajalcev malo pričakovanj, podjetja pa se ne čutijo obvezana, da morajo skrbeti za usklajevanje zasebnega in službenega življenja svojih zaposlenih. To sta ključni misli okrogle mize z naslovom Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki jo je minuli četrtek pripravilo Slovensko sociološko društvo.

Aleksandra Kanjuo Mrčela, Barbara Žaucer Šefman in Nevenka Černigoj Sadar s Fakultete za družbene vede ter Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja so med mladimi od 22. do 35. leta starosti pripravile raziskavo o usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.

Raziskava je pokazala, da je več starejših zaposlenih za nedoločen čas, med njimi jih imata kar dve tretjini otroke. Najmlajši med anketiranci so v večji meri zaposleni za določen čas, otroke jih ima le tretjina. Mladi veliko delajo, v povprečju okoli 47 ur na teden.

"43 odstotkov staršev v zadnjem letu zaradi otrok nikoli ni manjkalo v službi, drugi so manjkali največ sedem dni," je povedala Nevenka Černigoj Sadar. Starši pa imajo vedno več težav z delovnim časom vrtcev, saj jih kar 65 odstotkov želi, da bi bil ta daljši. Raziskovalce je presenetil tudi visok odstotek mladih staršev in sicer kar 58 odstotkov, ki trdijo, da imajo delodajalci do družinskega življenja razumevanje.

Velja tudi, da mladi rešitev za usklajevanje starševstva in službe pričakujejo od države, in ker je ne dobijo, sklepajo, da je usklajevanje družine in službe njihova osebna stvar. Podjetja se morajo zavedati, da družinam prijazno ravnanje prinaša konec koncev tudi finančne prednosti, saj so zaposleni bolj predani podjetju, čutijo se kot del kolektiva, so prijaznejši do strank, prizadevnejši, produktivnejši, manj je tudi bolniških odsotnosti.
www.dnevnik.si