Kot je trenutni letni čas, čas minevanja narave in njenih naravnih ciklov, se v tem času soočamo ali ozavestimo naše lastno minevanje, še posebej v času, ko izkažemo posebno pozornost spominu na naše rajne bližnje, sorodnike, prijatelje, znance, ki so tako ali drugače zaznamovali naše sobivanje.

Minevanje je del cikla našega življenja, kot je del cikla narave ter vseh živih kot tudi neživih oblik, ki imajo določen rok trajanja ali uporabe. Le da pri neživih oblikah, to vzamemo zlahka v zakup, zlahka sprejmemo in nam je povsem normalno, da ima določen predmet ali artikel uporabno vrednost samo do določenega roka in ga potem veliko lažje zavržemo.

Ko pa se dotaknemo našega lastnega minevanja in minevanja nam dragih, tako ljudi kot živali, pa je seveda to druga zgodba. V bistvu pa s pravilnim razumevanjem življenja ne bi smela bit, čeprav nam naše misli in čustva govorijo drugače.

Vse prevečkrat je s tem povezan strah. Strah pred neznanim, strah pred to izkušnjo, strah pred osamljenostjo, strah pred biti star, zguban, bolan, nemočen in zapuščen in ultimativni strah, smrt. Vsi pa nepreklicno vemo, da bomo tudi sami enkrat pred to preizkušnjo, tako ali drugače se bomo morali z njo soočiti, sprejeti, se predati.

O teh stvareh pa se raje ne pogovarjamo, ker je morbidno, kajne? Vse lepo in prav, če bi tudi ravnali oz. delovali tako: uživali in se veselili slehernega trenutka; v polnosti izkoristili vsak dan znova, kot priložnost za nove podvige in izkušnje; z radostjo in ustvarjalnostjo delovali v smeri uresničitve naših želja; se kvalitetno družili z ljudmi in našimi ljubljenčki, ko so še tukaj z nami… Zdaj!

In? Ali delujemo tako? Mislim, da v veliki večini ne. Večino ljudi vodijo vnaprejšnje miselne slike ali scenariji, ki so prepredeni z veliko bojazni, neodločnosti, dvomov, skrbi, starih prepričanj kaj je prav in kaj ne, sigurnosti in varnosti, ki smo jo že dosegli in se jo bojimo izgubit, kar z drugimi besedami pomeni, naše navezanosti. Vse te misli, čustva in občutki pa so še toliko bolj prisotni pri ljudeh iz držav zahodnega sveta, kjer je status, uspeh, denar, potrošništvo in pridobitništvo na prvem mestu. Kjer stalno hitimo, se pehamo, nekaj delamo od jutra do večera in nam ostaja bore malo časa za kvaliteto naših življenj. Seveda kot je vse relativno, je relativno tudi to. Nekateri se bodo tega bolj, drugi spet manj zavedali. Vsi pa delujemo samo tako, kot nam narekuje naša zavest.

Minljivost vsega in naši strahovi v povezavi s tem, so zato zelo odvisni od naše navezanosti. Ljudje imamo veliko tendenco navezati se tako na stvari, predmete, objekte naše navidezne sreče, kot na ljudi ali živali. Ta navezanost pomeni, da posedujemo in se zato bojimo to izgubiti. Nič pa nismo prinesli s sabo na ta svet, kot tudi nič ne bomo odnesli. In če na tem mestu morbidno nadaljujem!: »prah si in v prah se povrneš«. Sama se dostikrat zalotim, ko sem v kakšni situaciji razočarana, da rečem: »sam se rodiš in sam umreš«. In če se vse skupaj še tako kruto sliši, je to resnica. Ob rojstvu nam s potiskanjem sicer pomaga naša mama, ob smrti, če imamo to srečo, pa nas nekdo ljubeče drži za roko. Vseeno pa so odločitve prihoda in odhoda izključno naše oz. izključno stvar naše duše.

V Vedskih časih so postaje življenja, kjer se soočamo z minljivostjo, izgubami, spuščanjem, opuščanjem, zapuščanjem, odvezovanjem, sprejemanjem vsega tega in s tem osvoboditev od materialnega, lepo v sanskrtu poimenovali z eno besedo - Moksha.

V Djotiš vedski astrologiji tako poznamo tri take postaje. O področju mokše iz naših astroloških rojstnih kart govori 4 hiša, naš dom, družina… In v povezavi s tem je naša prva preizkušnja minevanja, ko se mladi odlepimo iz gnezda našega varnega zavetja in se podamo v neznani svet, ki je takrat srednja šola, ko gremo v internate ali kasneje zaradi študija v drugo mesto, državo ali si ustvarimo svojo družino izven svoje primarne celice. Ta prva postaja je relativno lahka.

Druga postaja, ki govori tudi o mokši je področje 8 hiše, ki pa je že lahko, odvisno spet od okoliščin in naše karme, težje področje naših preizkušenj. To nam lahko med drugim prinese izgube ali preizkušnje vseh vrst: kroničnih bolezni, bolečine, nesreč, materialnih izgub, ločitev, drugih nenadnih življenjskih preobratov in tudi smrti, ki so lahko posledica vsega naštetega.

Tretja postaja, ki govori o mokši pa je področje 12 hiše, ki je povezana z zadnjo postajo našega življenja, ko naj bi bili že zreli, modri, stari in se že bolj zavedamo pomena minljivosti, se vse manj bojimo in že bolj sprejemamo tudi našo lastno minljivost; se odrekamo, zapuščamo za sabo, podarjamo, prepisujemo svoje imetje/premoženje in se s tem odvezujemo in osvobajamo od materialnega sveta. V tej postaji je smrt naravna, posledica starosti in posledica odločitve naše duše.

In kot je lep in čaroben vsak letni čas, je lahko lep vsak življenjski cikel od mladosti do starosti. Potrebne so samo prilagoditve. Kot se zlahka prilagodimo različnim vremenskim razmeram, bi se morali prilagajati in sprejemati vse kar nam življenje prinaša, vključno ali še posebej z mokšo. Šele ko razumemo in osvojimo mokšo, se počutimo zares svobodne in obenem osvobojene vseh vezi.

Želim vam obilo užitkov, ki vam jih lahko nudi minevajoči letni čas. Tudi v dežju, z gumijastimi škornji in dežnikom je lahko sprehod zelo prijeten, v dvoje celo romantičen.

Namaste, iz srca,
Mely

Vir: www.mychi.si