Predstavniki in predstavnice neformalne pobude za etično kulturo LjudjeZa.org smo v soboto, 23. 2. 2008, v Ljubljani organizirali veliki mednarodni shod SLOVENIJA ZA EU BREZ KRZNA, ki smo ga posvetili nekdanjemu predsedniku Slovenije dr. Janezu Drnovšku, tudi v svetovni javnosti znanemu zagovorniku pravic živali.

Spominu na umrlega predsednika smo se poklonili z minuto molka na Prešernovemu trgu. Vsi udeleženci shoda smo v znak spoštovanja nosili črne trakove. Okrog 150 slovenskim aktivistom so se pridružili tudi borci za pravice živali s Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Poljske. Mimoidoče smo nagovarjali s slogani: Krzno je sramota, Krzno boli, Krzno je kruto, Za prepoved krznarskih farm v Sloveniji, Za prepoved trgovanja s tjulnjim krznom ...

Z mednarodnim shodom smo pozvali tudi slovensko vlado, in sicer k presoji dveh aktualnih etikopolitičnih vprašanj:

– podpora vseevropske prepovedi trgovanja s tjulnjim krznom in drugimi proizvodi iz tjulnjevine;
– sprejetje nacionalne zakonske prepovedi vzreje živali za krzno.

Svet ES je že z direktivo leta 1983 prepovedal trgovanje z izdelki novorojenih tjulnjih mladičev iz vrst sedlastih in kapičastih tjulnjev. Komercialni lov na tjulnje je tedaj skoraj v celoti prenehal, a lovci so kmalu pričeli loviti in pobijati le nekaj mesecev starejše mladiče in obseg lova v petindvajsetih letih celo dvakrat povečali.

Na osnovi omenjene direktive je Slovenija leta 2003 z Uredbo o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS 104/2003) prepovedala uvoz kož in drugih proizvodov iz vrst sedlastih in kapičastih tjulnjev. Prepoved je bila leto kasneje razveljavljena in nadomeščena z istoimensko uredbo (Uradni list RS 52/2004).

Poleg Slovenije so nacionalne prepovedi trgovanja s tjulnjim krznom in ostalimi proizvodi iz tjulnjev doslej sprejele Hrvaška, Belgija, Nizozemska in Latvija. Evropski parlament je septembra 2006 sprejel pisno deklaracijo (38/2006), s katero je pozval Evropsko komisijo k popolni prepovedi uvoza in prodaje krzna in drugih proizvodov sedlastih in kapičastih tjulnjev ne glede na starost. Med predlagatelji deklaracije je bila tudi slovenska evroposlanka Mojca Drčar Murko.

Evropska komisija je v tem trenutku v fazi obravnave predloga in podpora vsake države članice in njenih predstavnikov v Evropskem parlamentu je ključnega pomena. Sprejetje prepovedi bi milijone tjulnjev obvarovalo pred brutalnim pokolom in pripomoglo k dokončni zaustavitvi komercialnega lova nanje. Evropska unija bi s tem dejanjem potrdila, da se zaveda svoje globalne odgovornosti za dobrobit živali in zaščito okolja.

Široko nesoglasje glede splošne nesprejemljivosti zlorabe živali v krznarski industriji in pritisk javnosti na nacionalne zakonodajne organe vplivata na zakonodajne pobude v vseh državah članicah EU. Krznarske farme so doslej v celoti prepovedale Anglija in Wales (2000), Severna Irska in Škotska (2003), Avstrija (2004) ter Hrvaška (2007). Švica je primer države, ki je s strogim sistemom omejitev in pogojevanja reje de facto dosegla ukinitev krznarskih farm.

Leto predsedovanja EU je odlična priložnost za Slovenijo, da s sprejetjem zakonske prepovedi vzreje živali za krzno izkaže svoje razumevanje za rešitev okoljsko-podnebnih vprašanj in celostno prizadevanje za sožitje vseh prebivalcev Zemlje. V letu, ko Slovenija predseduje EU, se ji ponuja odlična priložnost, da pusti svoj pečat tudi kot visoko etična in ozaveščena država.

Fotografije s protesta proti krznu, posvečenega dr. Janezu Drnovšku

V imenu www.ljudjeza.org:
Branka Vičar