Spoštovani Ljudje. Večina vseh, ki danes živimo malo drugače od večine, mislim na vse tiste, ki meditiramo, beremo duhovno literaturo, pazimo na prehrano in podobno, smo pričeli živeti tak način življenja zaradi trpljenja, ki nas je doletelo ali pa je to doletelo naše bližnje. V taki situacije se namreč človek obrača vse naokrog in išče Nekaj izven običajnega, vsakdanjega. Nekaj, da bi lahko premagal tisto kar ga je doletelo ali pa, da bi se lahko izognil, da bi ga doletelo kaj hudega.

Ljudje, ki imajo svoje vsakdanje življenje dokaj "normalno" brez nekih hujših pretresov, se zelo redko odločajo za lastno duhovno preobrazbo, velikokrat tudi jasno pokažejo neko obliko prezira do tistih "duhovnežev". Kot bi rekel Einstein, "popolnoma razumljivo".

Se pa časi, ko je večina živela neko običajno vsakdanje življenje bližajo svojemu koncu. Pritisk, da se povzpnemo na "višjo duhovno raven" je vse večji. Ljudje pa to doživljamo v mnogih različnih oblikah trpljenja. Do sedaj smo bili večinsko nekako priučeni, da problem, ki se pojavi pred nami enostavno po najkrajši možni poti eliminiramo. Če imamo glavobol enostavno vzamemo tableto, čez nekaj minut je v redu in gremo naprej ali pa vzamemo dve ali tri.

Pomembno je da bolečina čim preje popusti. Zakaj bolečina nastane in kaj nam sporoča je popolnoma nepomembno. Podobno se dogaja na vseh drugih ravneh našega bivanja, ko smo lačni ne bomo jedli tisto kar naše telo potrebuje, ampak tisto, kar je najbolj In, najbolj slastno, najbolj poceni, najbolj hitro. Ko nakupujemo nas najmanj zanima tisto, kar je pri nakupu najbolj pomembno; kakovost, od kje artikel prihaja, ali to res nujno nujno potrebujemo.

Vsa ta človeška neumnost nima konca ne kraja. A sedaj lahko vsakodnevno opažamo, da se nam vse to vrača in to z veliko hitrostjo. Še posebej težko je, ko pride bolezen, ki pa prihaja vse bolj pogosto in vse bolj naduto nad nas.

Potrebno bo pričeti delovati, razmišljati, se odzivati popolnoma drugače, kot smo to počeli do sedaj. Potrebno bo dojeti, da je sicer naš um odlično orodje ampak samo na neki omejeni frekvenci. Potrebno bo dojeti, da obstaja inteligenca, ki jo ne moremo umsko dojeti, toliko hitrejša, zmogljivejša in razsežnejša je. In tukaj je največji Izziv za človeka posameznika. Vse kar vemo ni vredno nič.

Kajti to kar vemo ni resnica. In sedaj premagati vse te naše človeške omejitve in pozabiti na vse kar so nas učili ali kar lahko danes beremo in sprejeti najbolj preprosto dejstvo. Tisto kar nam je v obliki besed pred tisoč leti pustil Jezus ali pa Budha ali pa Lao Tze in še mnogo drugih. Ampak za to bogastvo nam je bilo malo mar, nekateri so se iz njih norčevali, drugi so na račun njih ustanavljali religije in trpinčili človeštvo, tretji pa spet počeli nekaj tretjega. Tako redki so pa tisti, ki so pričeli živeti Resnico, ki so nam jo pustili na pladnju.

Težko je dojeti bolnemu človeku Resnico, da si je sem prinesel bolezen v svoje življenje, težko je sprejeti bolečino otrok in dojeti Resnico v njihovi družini. Ampak tisto kar želimo tisto imamo, tisto Vesolje, ki ga izbiramo tistega imamo. Ta Višja inteligenca se odziva zelo hitro, bolj duhovno zreli postajate hitrejše se odzove.

To kar pišem tukaj je plod mojih osebnih trdih v večini zelo trpečih izkušenj nekaj zadnjih desetletij. Moje delo je jasno, Resnico prenašati na bližnje in na vse tiste, ki prihajajo z mano v stik. V kolikor me potrebujete me boste našli.

Tako za zaključek tega pisanja pa vas vprašam: Kaj, če bi vam rekel, da je citat Jezusa "Če bi imeli Vero kakor gorčično zrno, pa bi lahko dejali tej Murvi naj se preseli v morje in tam bi vam rodila sadež" popolnoma resničen. Kaj bi storili drugače od sedaj naprej?

Hvala