V kanadski medicinski reviji Canadian Medical Association  Journal (CMAJ) je bila 17. marca objavljena odlična analiza medicinskih in ekoloških posledic uživanja rib, pri kateri so sodelovali tako zdravniki z univerze v Torontu  kot tudi nutricionisti ter strokovnjaki s področja ribištva, zaposleni na univerzah British Columbia in Saskatchewan.  Ta interdisciplinarna delovna skupina je kritično proučila smiselnost splošnih nasvetov v zvezi z  uživanjem rib.

V razvitih državah se ljudem priporoča, naj povečajo uživanje rib za najmanj dva- do trikrat, kar naj bi zagotovilo ustrezne količine maščobnih kislin EPA in DHA.Glavna težava pri tem nasvetu je, da je ribolovna dejavnost po vsem svetu že ob sedanji porabi rib zašla v globoko krizo. Povpraševanju po ribah v mnogih državah, npr. na Kitajskem, ne morejo več zadostiti.

Zmanjševanje ulovnih količin vodi v zmanjšano oskrbo lokalnih trgov, kar ima katastrofalne posledice za prehranitev revnejših držav, otokov in obalnih prebivalcev. Porušeno ravnovesje globalnega ribjega staleža in posledični socialno-ekonomski učinki so zato nezdružljivi s sedanjimi priporočili o uživanju večjih količin ribjega olja. Pozitivni učinki za zdravje so pri povečanem uživanju rib veliko manj evidentni, kot zatrjujejo njihovi zagovorniki.

Doslej najmočnejši dokaz izkazuje 15-odstotno korist v preventivi kardiovaskularnih obolenj. Že mnogo let lahko opazujemo, da so izsledki študij, ki potrjujejo koristnost maščobnih kislin omega 3, pretirano pozitivno predstavljeni. Številne negativne izsledke se največkrat ignorira in se v javnih razpravah ne pojavljajo. Študijam z negativnimi izsledki, npr. študiji DART 2, najbolj očitajo metodološke šibkosti, zaradi česar naj bi bile njene trditve manj kakovostne.

Točke, ki jih navajajo te kritike, bi morali aplicirati tudi na številne študije, iz katerih izhajajo ugodni učinki ribjega olja. Tako npr. nekatere teh študij niso bile izvedene kot dvojno slepe študije in pri nekaterih metaanalizah velike študije sploh niso bile vključene. Do danes ne obstaja dokaz za to, da bi bilo ribje olje ugodno pri obolenjih, kot so psihične motnje, dementna, rakava in avtoimunska obolenja, ulcerozni kolitis, astma, multipla skleroza in diabetes.

Korist, ki jo je potrdila ena sama metaanaliza, je bila, da ima vnos DHA pri materah ugoden učinek na nevrološki razvoj dojenčkov. Za razliko od negotovosti o vlogi maščobnih kislin omega 3, ki jih vsebuje ribje olje, ni veliko dvomov o krizi  ribištva in pričakovanem kolapsu ribjega staleža. Predvidevamo lahko, da se bo najkasneje v 40 letih sistem komercialnega ribolova v svetovnih oceanih popolnoma porušil.

Kot rešitev tega problema se vse bolj omenjajo akvakulture in ribogojnice. Paradoks pri tem je, da povečana proizvodnja akvakultur povečuje pritisk na stalež v morju živečih rib, saj je za 1 kg gojenih rib roparic potrebno 2,5 do 5 kg rib za krmo. Danes obstajajo tudi alternativni viri dokosaheksaenolne kisline (DHA), npr. alga Crypthecodinium cohnii.

V svojem članku strokovnjaki, ki so analizo opravili, navajajo sklep, da bi vpričo alternativnih virov maščobnih kislin omega 3 morali preklicati priporočila o večjem uživanju rib v razvitih deželah. Korist povečanega uživanja rib naj bi še zdaleč ne bila tako jasno dokazana, kot to zatrjujejo njeni zagovorniki. Referenčni vir: David J.A. Jenkins MD DSc et al: Are dietary recommendations for the use of fish oils sustainable?, avtor: dr. med. Hans-Günter Kugler, marec 2009

Vir: http://www.evana.org/; prevod: Gretta Mikuž Fegic

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, avgust 2009